Neoklasicizem: Razlika med redakcijama

dodanih 1.152 zlogov ,  pred 7 leti
m
IW, slog naslovov
m (slog)
m (IW, slog naslovov)
{{popravi}}
 
'''Neoklasicizem''' se je pojavil v 19. stoletju iz [[francoska revolucija|francoske revolucije]], ne le v socialnem, ampak tudi v razvojnem smislu: iz [[fevdalizem|fevdalizma]] v industrializacijo. Iz [[Anglija|Anglije]] se je industrijska revolucija razširila po vsej [[Evropa|Evropi]], pomembno vlogo je imelo meščanstvo. Pomembni so bili tudi novi dosežki. Iz [[Francija|Francije]] so se širili novi ideali, novi pogledi v smislu enakost, bratstvo, svoboda. V [[Pariz]]u je znamenit Slavolok zmage. Navdušenje se je kmalu spreobrnilo. V tem stoletju so zgodovino obravnavali bolj kot kadarkoli prej. Vračanje v zgodovino se imenuje historicizem, ki je predvsem pomemben za neoklasicizem in romantiko. Zgodovino so hoteli obravnavati kot snov.
dosežki. Iz [[Francija|Francije]] so se širili novi ideali, novi pogledi v smislu enakost, bratstvo, svoboda. V [[Pariz]]u je znamenit Slavolok zmage. Navdušenje se je kmalu spreobrnilo. V tem stoletju so zgodovino obravnavali bolj kot kadarkoli prej. Vračanje v zgodovino se imenuje historicizem, ki je predvsem pomemben za neoklasicizem in romantiko. Zgodovino so hoteli obravnavati kot snov.
 
== NASTANEK NEOKLASICIZMANastanek ==
 
Zaradi arheoloških izkopavanj v [[Pompeji]]h in [[Herkulanum]]u, se je v Angliji, Franciji in Italiji uveljavil nov pogled na antiko ter se razširil po Evropi in novem svetu. Že samo ime neoklasicizem, nam pove, da so takrat črpali vire iz klasike, torej antične klasike. Umetniki so se naslanjali na gr.-rim. umetnost. Na nastanek neoklasicizma je v veliki meri vplivala tudi francoska revolucija leta 1789. Kasneje se je neoklasicizem zlil z Napoleonovo diktaturo.
Graditi začnejo velika mesta in jih obnavljati (najbolj v Franciji). Nova arhitekturna struktura mesta: zvezdasto se širi od slavoloka, ogromni bulvarji, zelo široke glavne ceste-avenije, svetišča, mavzoleji, vile. Prvi je bil Pariz, sledijo mu ostala mesta ([[Berlin]], [[Budimpešta]], [[Dunaj]]). Javne stavbe so najpogosteje zgrajene v ne o klasicističnem slogu. Na primer: Brandenburška vrata (slika-iz 12 dorskih stebrov, po 6 na vsaki strani), Berlinski parlament, Mestna hiša.
 
== HISTORIZEMHistorizem ==
je značilen pojav 19. stoletja, ko so številnim pomembnim stavbam dali podobo starejših obdobij.
Znan francoski arhitekt je bil Pierre François Léonard Fontaine (1762–1853). Opero(slika) v Parizu je zasnoval Charles Garnier. Rojen leta 1825 umrl pa je leta 1898. Opera je narejena v neobaročnem stilu. Mogočni slavolok zmage(slika) visok kar 51m ter dolg 45m, narejen po ukazu Napoleona Bonaparte je zrisal J.F. Chalgrin.
 
== KIPARSTVOKiparstvo ==
Način razmišljanja je isti – vzor v grškem klasicizmu…kiparji so se vrnili k tipu idealne lepote. Želja kiparjev je bila, da gledalec ne bi ločil antičnega in neoklasicističnega dela.
 
 
== SLIKARSTVOSlikarstvo ==
Vzor iz antike : jasne barve in poteze. Pregledna, jasna in uravnovešena kompozicija. Naravna svetloba. V ospredju je moralna zgodba – estetika, morala, patriarhat.
 
 
[[Kategorija:Umetnost po dobah]]
 
[[ar:الحركة الكلاسيكية الحديثة]]
[[az:Neoklassisizm]]
[[bg:Неокласицизъм]]
[[bs:Neoklasicizam]]
[[ca:Neoclassicisme]]
[[cs:Neoklasicismus]]
[[da:Nyklassicisme]]
[[de:Neoklassizismus (Bildende Kunst)]]
[[en:Neoclassicism]]
[[es:Neoclasicismo]]
[[eu:Neoklasizismo]]
[[fa:نوکلاسیسیسم]]
[[fr:Néoclassicisme]]
[[fy:Neoklassisisme]]
[[gl:Neoclasicismo]]
[[ko:신고전주의]]
[[hr:Neoklasicizam]]
[[it:Neoclassicismo]]
[[he:נאו-קלאסיציזם]]
[[kk:Неоклассицизм]]
[[ky:Неоклассицизм]]
[[la:Neoclassicismus]]
[[lt:Neoklasika]]
[[ml:നിയോക്ലാസിസിസം]]
[[nl:Neoclassicisme]]
[[ja:新古典主義]]
[[nn:Nyklassisismen]]
[[pl:Neoklasycyzm]]
[[pt:Neoclassicismo]]
[[ro:Neoclasicism]]
[[ru:Неоклассицизм]]
[[scn:Neuclassicismu]]
[[simple:Neoclassicism]]
[[sk:Neoklasicizmus]]
[[sr:Неокласицизам]]
[[sh:Neoklasicizam]]
[[sv:Nyklassicism]]
[[th:ลัทธิคลาสสิกใหม่]]
[[tr:Neoklasisizm]]
[[uk:Неокласицизм]]
[[vi:Tân cổ điển]]
[[vls:Neoclassicisme]]
[[zh:新古典主義]]