Stari Keltielti so [[1. november|1. novembra]] slavili začetek [[Novo leto|novega leta]], a proslava je bila namenjena bogu [[Sonce|Sonca]], včasih pa tudi gospodarju [[smrt]]i (Samhainu). Verjeli so, da ob polni [[Luna|Luni]], najpogosteje [[noč]] pred [[Dan mrtvih|dnevom mrtvih]] ([[31. oktober|31. oktobra]]), mrtvi vstajajo iz svojih [[grob]]ov in tako ponovno pridejo na [[Zemlja|Zemljo]], ter obiščejo svoje domove. Zaradi tega so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. S prihodom [[Rimljani|Rimljanov]], je dan mrtvih dobil stalen [[datum]]. V noči pred tem dnem, po starem rimskem verovanju sodeč, je črni bog lova Samain prevzel oblast nad svetom, ubil boga Sonca in odpeljal boginjo vegetacije v podzemlje, kjer je ta morala ostati do prihodnje [[pomlad]]i in bdeti nad mirujočimi semeni, živalmi ki spijo in dušami umrlih. V tej noči so se simbolično ugasnila vsa ognjišča. Verovalo se je tudi, da mrtvi poslednjič pridejo na njihov svet, zato so jim na pragih svojih [[Hiša|hiš]] nastavljali hrano. Nekateri so celo v ta namen izdolbli [[Repa|repe]], [[pesa|pese]] ali [[krompir]], ter vanje vstavili gorečo svečo, češ da bi tako pregnali grešne duše, a dobrim pokazali pot do njihovih hiš. [[Buča]] je za izrezovanje postala popularna šele v [[16. stoletje|16. stoletju]] v [[Severna Amerika|Ameriki]], kasneje pa po celem svetu. Danes predstavlja izrezana buča, v angleško govorečem svetu jo imenujejo Jack-o'-lantern, glavni simbol [[Halloween]]a.
