Leta 1922 je van de Kamp diplomiral na [[Univerza v Utrechtu|Univerzi]] v [[UtrechtUtrechtu]]u. Svojo pot kot astronom je začel v Astronomskem laboratoriju v [[Groningen|Groningnu]] pri [[Pieter Johannes van Rhijn|van Rhijnu]]. V letu 1923 je s pomočjo podpore [[Henry Draper|Draperjevega]] sklada [[Nacionalna akademija znanosti ZDA|Nacionalne akademije znanosti ZDA]] (NAS) prišel v [[Združene države Amerike|ZDA]] na [[McCormickov observatorij]] [[Univerza Virginije|Univerze Virginije]] v [[Charlottesville, Virginija|Charlottesvilleu]], [[Virginija]]. Tu je sodeloval s [[Samuel Alfred Mitchell|Samuelom Mitchellom]] pri njegovem obsežnem programu [[zvezdna paralaksa|zvezdne paralakse]] in s [[Harold Lee Alden|Haroldom Aldenom]] pri dolgotrajnem zvezdnem projektu [[Lewis Boss|Lewisa Bossa]].
Naslednje leto je van de Kamp odšel na [[Observatorij Lick|Lickov observatorij]] kot Kelloggov štipendist. Tu je junija 1925 na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije v Berkeleyju]] [[doktorat|doktoriral]] iz astronomije.
Od leta 1937 je bil predstojnik [[Observatorij Sproul|Observatorija Sproul]] [[Kolidž Swartmore|Kolidža Swarthmore]] pri [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]], [[Pensilvanija]]. Leta 1942 je postal ameriški [[državljan]]. Največ se je ukvarjal z [[astrometrija|astrometrijo]], [[paralaksa|paralakso]] in [[lastno gibanje|lastnih gibanjem]] [[zvezda|zvezd]].
Pod njegovim vodstvom so astronomi na Observatoriju Sproul prvič opazili [[Zunajosončni planet]]e|planete zunaj našega [[Osončje|Osončja]]. Leta 1943 je opazil majhne nepravilnosti v [[tir]]u ene od zvezd v sistemu [[61 Laboda|61]] [[Labod (ozvezdje)|Laboda]] (Cygni). Ugotovili so, da obstaja tam še komponenta brez lastne [[svetloba|svetlobe]] z osemkratno [[masa|maso]] [[Jupiter (planet)|Jupitra]]. To naj bi bil planet. Leta 1960 so odkrili planet približno enake velikosti okoli majhne zvezde [[Lalande 21185]]. Podobne nepravilnosti so leta 1963 našli za [[Barnardova zvezda|Barnardovo zvezdo]], ki jih povzroča planet z maso ena in pol Jupitrove, in tudi za druge zvezde. Izredno težke opazovalne razmere so vprašljive pri van de Kampovi trditvi, da so bili to prvi planetni sistemi zunaj našega. Barnardova zvezda je nam druga najbližja zvezda, oddaljena 5,96 [[svetlobno leto|svetlobnih let]], Lalande 21185 peta, 8,29 sv. l. in 61 Laboda petnajsta najbližja, 11,40 sv. l. Zdi se zelo verjetno, da obstajajo samo v naši neposredni bližini trije plantni sistemi. Bolj verjetno je, da so planetni sistemi v [[Vesolje|Vesolju]] razmeroma pogosti, kot dokazujejo nekatere teorije o nastanku zvezd, npr. [[Carl Friedrich von Weizsäcker|von Weizsäckerjeva]]. Potrditev prvega zunajosončnega planeta je prišla leta 2003 pri [[dvozvezdje|dvozvezdju]] [[Alrai]] (γ [[Kefej (ozvezdje)|Kefeja]] (Cephei)).
