Ferganska dolina: Razlika med redakcijama

Že leta 500 pred našim štetjem je bil zahodni del Ferganske doline del regije Sogdiana, ki ji je vladal imperij Achaemenidov, ob [[Darej I.|Dareju I. Velikem]]. Neodvisni in bojeviti Sogdijci so tvorili mejno območje med Perzijci Achaemenidi in [[Skiti]] na severu in vzhodu. Sogdijske trdnjave je premagal v letu 327 pred našim štetjem [[Aleksander Veliki]]. V 3. stoletju pred našim štetjem je območje postalo del grško-Bactrianske kraljevine. Aleksander Veliki ustanovije ustanovil pomembno mesto Khujand, ki je danes v Tadžikistanu. Okoli leta 220 pr.n.št. pride do prvih odprav proti Kashgarju[[Kashgar]]ju in Urumqiju[[Urumqi]]ju v kitajskem Turkestanu, kar predstavlja prve znane stike med Kitajsko in Zahodom. O tem pričajo najdbe več kipcev[[kip]]cev grških vojakov, ki so bili odkriti severno od Tien Shana, na pragu Kitajske in so danes na ogled v muzeju v [[Xinjiang]] v Urumqiju, o čemer piše grški [[zgodovinar]] [[Strabo]]. Območje Fergana, ki ga Kitajci imenujejo Dayuan, je bilo sestavni del grško-Bactrianske kraljevine še v času Demetrius I. Bactrijskega (okoli 120 let pred našim štetjem), ko se začnejo vdori Yuezhov z vzhoda in Sakas Skitov z juga.

Kmetijska dejavnost Dayuana ali Ferganske doline, pridelava žit in grozdja (za vina) je pripomoglo k povezavi med urbanimi kulturami in indoevropskiimi[[Indoevropski jeziki|indoevropski]]mi jeziki in kitajsko civilizacijo, kar je imelo za posledico odprtje Svilne ceste v 1. stoletju pr.n.št.

Zaradi prehodnosti Ferganske doline proti Kitajski, so si izmenično sledile nadvlade različnih ljudstev. V 2. st. Kushani osvojijo večino ozemlja, ki je danes del severne Indije in Pakistana in si s tem omogočijo tudi trgovanje na dolge razdalje, ki povezujejo Srednjo Azijo z [[dinastija Han|dinastijo Han]] iz Kitajske in [[rimski imperij]] v Evropi. Kushani obvladujejo prostor do 4. stoletja, ko zoroasterski Perzijski Sassanidski imperij napade Kushansko ozemlje z jugozahoda. V obdobju od 4. in 5. stoletja ima Sassanidski imperij pod neposrednim nadzorom Transoxiano in Fergano.

V 8. stoletju v Ferghanski dolini vlada močno rivalstvo med Kitajsko [[dinastija Tang|dinastijo Tang]] in širjenjem muslimanske moči, kar vodi v bitko za Talas leta 751 in ki je zaznamovala zmago islama in umik Kitajske iz Srednje Azije.

Samanidski imperij zavlada nad Transaxonijo in Fergano. Leta 819, Ahmad Ibn Asad, sin Asad Ibn-Samana dobi oblast nad državo Fergana z guvernerjem kalifom Al Ma'mun iz Khorasana, Po smrti svojega brata Nuha, ki je vladal v Samarkandu[[Samarkand]]u, si Ahmad in drugi brat Yahya predajata oblast nad državo. Do smrti leta 864 ali 865 je bil Ahmada vladar večine Transoxiane, Buhare in Horezma. Samarkand in Fergano je dobil sin Nasr I. Samanid in kasneje številni drugi muslimanski vladarji dinastije Samanidov. Po propadu Samanidov v 10. stoletju, so Fergano osvojili Karahanidi. Vzhodni del Fergane je bil pozneje, v skladu z dogovorom prepuščen Karakhitayem. Karakhanidi so vladali do leta 1212, ko je zahodni del ozemlja osvojil Horezmski šah.

Mongolski vladar [[Džingiskan]] je napadel Transoxiano in Fergano leta 1219 v času osvajanja Horezma. Pred njegovo smrtjo leta 1227 je nasledil dežele drugi sin Chagatai in ta regija se preimenuje v Čagatajski kanat. Ampak ni trajalo dolgo. Fergana postane del večjega turško-mongolskega imperija. Ta mongolska nomadska konfederacija se imenuje BARLAS. Naselili so se v Turkmenistanu (ki je nato postal znan tudi kot Moghulistan - "Dežela Mongolov ") in se pomešali z lokalnim in turško govorečim prebivalstvom. V času vladavine Timurja[[Timur Lenk|Timur]]ja postanejo BARLAS temeljito poturčeni tako v jeziku kot navadah. Poleg islama, je Srednja Azija od Turkov in Mongolov sprejela tudi perzijsko literaraturo in visoko kulturo. Perzijska književnost je bila ključnega pomena pri asimilaciji Timuridske elite v perzo-islamsko dvorno kulturo. Timur, ustanovitelj dinastije Timuridov, je dodal dolino v nov enoten imperij v poznem 14. stoletju, ko mu je vladal iz območja Samarkanda.

Ker se je dolina nahajala na severnem kraku Svilne ceste, je odigrala pomembno vlogo pri razcvetu srednjeveškega srednjeazijskegasrednje-azijskega islama. Timurjev najbolj znani sin [[Zakhritdin Muhammad Babur]], Timurjev dedič, državnik, slavni osvajalec in pesnik (avtorja znamenitega epa "Babur -nome") in ustanovitelj dinastije Baburidov in Velikega Mughalskega imperija v Indiji[[Indija|Indij]]i (1526-27 in je trajal 300 let), je islamski vpliv razširil na dele današnje Rusije, Kitajske in Južne Azije.

Ferganski dolini je, v obdobju [[srednji vek|srednjega veka]], vladalo več muslimanskih držav. Od 16. stoletja dinastija Shaybanidov iz Buharskega Kanata, leta 1599 jo nadomesti Janid iz dinastije Buhara. Leta 1709 Shaybanidski emir Shahrukh iz Uzbeškega Minglarja razglasi neodvisnost na vzhodnem delu Ferganske doline. Zgradil je citadelo[[Citadela|citadel]]o in središče prenesel v mesto Kokand. Kanat Kokand se je raztezal čez ozemlja današnjega vzhodnega Uzbekistana in Tadžikistana, Kazahstana in celo v južno Kirgizijo.

Leta 1876 iz nekdanje Kokandskega kanata Ferghana postane provinca ruskega Turkestana. Omejena je bila s pokrajino ob Sir- Darji na severu in severozahodu in Samarkandom na zahodu in Zhetysu na severovzhodu (po kitajsko Kashgaria) in vzhodu ter Buharo in Afganistanom na jugu.. Njene južne meje na Pamirju[[Pamir]]ju, so bile določene z dogovorom angleško-ruske komisije leta 1885 in so potekale od jezera Zorkul na kitajski meji, Khignan, Roshan in Wakhan je bil dodeljen Afganistanu v zameno za del Darvaza (na levem bregu reke Panj). Območje je bilo veliko približno 53.000 km2km², od tega 17.600 km2 km² na Pamirju.

Leta 1924 so nove meje, ki ločujejo UzbekistanaUzbekistansko SSR in Kirgiško SSR prekinile vzhodni del Ferganske doline, kot tudi pobočja, ki jo obkrožajo. Leta 1928 je nastala Tadžiška ASSR polnopravna republika in del te je bila okolica Khujanda. To pa je onemogočilo naravni izhod iz doline proti Samarkandu in Buhari. Vendar pa v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] nobena od teh mej ni predstavljala ovir. Celotna regija je bila del enega gospodarstva, naravnana na proizvodnjo bombaža, prečkanje mej ni bil problem.

Z nastankom novih držav leta 1991, pa se je to stanje zelo poslabšalo. Uzbekistan redno zapira svoje meje s Tadžikistanom in Kirgizistanom, kar povzroča velike težave za trgovino in za tiste, ki živijo na tem območju. Potniki iz Khujanda v [[Dušanbe]] ne morejo uporabljati poti skozi Uzbekistan, temveč morajo prečkati visoke gorske prelaze[[prelaz]]e med obema mestoma po svojem ozemlju. Podobno so otežene komunikacije med Biškekom[[Biškek]]om in Ošem[[Osh]]em. Etnične napetosti so stalnica, pogosti so uzbekistansko-kirgiški spori.