Plebejci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.3) (robot Spreminjanje: fa:پلب‌ها
Radek (pogovor | prispevki)
Vrstica 25:
Napetost je dosegla višek s '''prvo secesijo plebejcev''' leta 494 pr. n. št. To je bil množičen odhod plebejcev iz mesta, kjer so patriciji ostali brez njihovih uslug, vojska pa brez nabornikov. S tem so plebejci dosegli prve uspehe, med katerimi pravico do sodnega priziva (''provocatio ad populum'') in priznanje revolucionarne plebejske skupščine (''concilium plebis''), ki je s časom postala pomembno zakonodajno telo. Po drugi strani je senat vzpostavil funkcijo [[diktator]]ja, ki je imel v izrednih okoliščinah absolutno oblast nad vojsko in vojaškimi obvezniki, kar je bila prikrita grožnja vojakom, ki so se udeležili secesije. <ref>Tit Livij: ''Ab Urbe condita''</ref>
 
V vsakdanjem življenju se je malo spremenilo in kmalu (449 pr. n. št.) je prišlo do '''druge secesije'''. Zgodovinarji na široko pišejo o vzrokih in poteku tega protesta, vendar niso vsi podatki sprejemljivi. Verjetna so poročila o zahtevi ljudskih tribunovplebejcev, da se zapišejo vsi obstoječi zakoni, ki so se do takrat prenašali samo z ustnim izročilom in torej niso bili na vpogled plebejcemnarodu. V ta namen naj bi bila imenovana komisija desetih izvedencev, imenovana ''decemvirat'' (''decem viri'' = deset mož). Prva skupina decemvirov je izdelala prvi [[rimsko pravo|rimski zakonik]] ''Lex Duodecim Tabularum'', druga pa naj bi ga le malo izpopolnila in se po izteku [[mandat]]a ne bi odpovedala visoki službi, temveč naj bi začela gospodariti po Rimu, največ v škodo plebejcev. <ref>Tit Livij: ''Ab Urbe condita''</ref> Glede na splošno organizacijo tedanjega Rima, sta bodisi zloraba oblasti s strani decemvirov kot tudi njihovo odprto nasprotovanje nižjemu sloju prebivalstva, precej neverjetna. Vsekakor so zgodovinarji mnenja, da je tako vedenje povzročilo ogorčenje [[rimska vojska|rimske vojske]], tedaj na taboru v okolici Rima, ki je vkorakala v mesto in zasedla grič Aventin. Kmalu se je vojakom pridružil velik del plebejcev in to je bila druga ''secessio''. Ko so na koncu decemviri popustili, je bilo spet vzpostavljeno stanje izpred njihovega nastopa. Uvedena je bila funkcija [[ljudski tribun|ljudskega tribuna]], to je državnega [[sodnik]]a za probleme plebejcev, ki je kmalu postala ena najvidnejših institucij republike. Imenovana sta bila dva predstavnika ljudstva, ki sta izdala več zakonov v prid plebejcev, vendar je bila izvedba teh zakonov zelo dolgovezna. Tako je na primer leta 420 bil odobren zakon, po katerem so se lahko tudi plebejci potegovali za službo [[kvestor]]ja, a prvi kvestorji iz vrst plebejcev so iz leta 409 pr. n. št. <ref>Raaflaub, K.: ''Social Struggles in Archaic Rome: New Perspectives on the Conflict of the Orders'', University of California Press, 1986</ref>
 
Niti [[plenitev Rima]] (390 pr. n. št.) niti vojne s sosedi, ki so ji sledile, niso prekinile socialnega trenja v republiki. Do premirja med strankama je prišlo z odobritvijo zakona ''Liciniae Sextiae'', ki je med drugim predvideval možnost izvolitve plebejca za [[konzul]]a (367 pr. n. št.). Po nekaj letih so plebejci dosegli, da je ta možnost postala zakonita dolžnost: na vodstvu države sta odslej bila dva konzula, en patricij in en plebejec. Nekateri moderni zgodovinarji<ref> Geraci, G. in Marcone, A.: ''Storia Romana'', Firenze, 2004, ISBN 88-00-86082-6</ref> menijo, da se pod tem zakonom skriva sporazum med patriciji in plebejci. Dogovor naj bi predvidel sodelovanje med aristokrati, ki so svoj položaj dedovali še iz prvih časov republike, in plebejci rimskega porekla, ki so izvirali iz avtohtonih rimskih državljanov. Največjo korist so od sporazuma imeli dotedanji plebejci mesta Rima, ki so z njim dosegli enakopravnost s patriciji. Nastala je nova družbena komponenta obogatelih plebejcev, imenovana ''nobilitas''. Vendar je ob koncu četrtega stoletja pr. n. št. država že bila naseljena z množicami podjarmljenih ljudstev, ki so se seveda okoristili s tem zakonom, a so dejansko ostali sužnji in brezpravna množica. <ref>Raaflaub, K.: ''Social Struggles in Archaic Rome: New Perspectives on the Conflict of the Orders'', University of California Press, 1986</ref>