Prlekija: Razlika med redakcijama

[[Ljudje]] so domiselni in se radi pošalijo na lasten račun, še raje pa zbadajo [[sosed]]a. Vse to se odraža v vaških [[grb]]ih, ki so del bogatega [[ljudsko izročilo|ljudskega izročila]]. Njihova vsebina poznavalcu razjasni marsikatero [[značilnost]] in [[posebnost]] [[kraj]]a in [[ljudje|ljudi]]. Prleki so znani kot delovni, marljivi, vestni in pošteni [[ljudje]]. Brez primere, živopisani in hkrati skrivnostni pa so vaški [[grb]]i, ki kot [[ljudsko izročilo]] v [[beseda|besedi]], priložnostni [[slika|sliki]], [[običaj]]ih in opredmeteni obliki ostajajo med ljudmi.

Prlekija po govorici sega do reke [[Mura|Mure]] na [[vzhod]]u, na [[sever]]u do [[Hrastje-Mota]], na severozahodu do kraja [[Očeslavci]], na [[zahod]]u zajema kraje [[Cerkvenjak]], [[Vitomarci]], na [[jug]]u kraje [[Dornava]], [[Markovci]] in [[Ormož]] ter na jugovzhodu [[Razkrižje]], ki spada tudi v [[MeđimurjeMedžimurje]].

To so meje, kjer ljudje »gučijo«. [[Govorica]] se ob sami meji spreminja.

[[Ljutomersko-Ormoške gorice|Ljutomersko-Ormoške]] in [[Radgonsko-Kapelske gorice]] slovijo po vrhunskih [[vino|vinih]]. Velike [[vinska klet|vinske kleti]] za predelavo [[grozdje|grozdja]] so v [[Ljutomer]]uLjutomeru, [[Ormož]]uOrmožu, [[Kapela, Prlekija|Kapeli]] in [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]], kjer pridelujejo tudi [[šampanjecpenina|penino]]. Prlekija slovi tudi po pristni prleški [[kulinarika|kulinarki]]. Sladokusci lahko izbirajo med mnogimi jedmi ([[žganci]], mlečna [[mlečna juha]], [[smetanova juha|smetanovo juho]] z [[goba]]mi, [[krompir]]jevokrompirjevo smetanovo juho, gobovo juho z [[ajdova kaša|ajdovo kašo]], [[meso]]m iz [[tünka|tünke]] in mnogimi drugimi dobrotami).

[[Klopotec]] je lesena [[vetrnica]] v [[vinograd]]u, nasajena na visokem drogu in ima vlogo odganjanja [[ptice|ptic]]. V prleških [[vinograd]]ihvinogradih ima po navadi štiri vetrnice. Praviloma je vsak del iz drugačnega [[les]]a. Pripisujemo mu posebno moč varovanja [[vinograd]]ovvinogradov, vendar pa ne le pred škodljivci. [[Klopotec]] po navadi postavljajo na [[velika maša|Veliko mašo]], 15. avgusta, nekateri pa že na [[Lovrenčev dan]], 10. avgusta.

Prlekija je v glavnem kmetijsko območje. [[Poljedelstvo]] je ena pomembnejših panog in nekoč so bili tukaj številni [[mlin]]i najrazličnejših vrst. Precej jih je ohranjenih še danes, sodobna [[tehnologija]] pa je omogočila tudi moderne mline. Najbolj znan med starimi [[mlin]]imlini na [[Mura|Muri]] je [[Babičev mlin]], ki je že tretji na tej lokaciji. Prvi je bil postavljen že leta [[1890]]. V zgradbi na kopnem je [[stroj]] za mletje, ki ga preko gradja poganja veliko leseno [[vodno kolo]], pritrjeno na enem od dveh [[čoln]]ov. Prenosni [[mehanizem|mehanizmi]] v zgradbi so ohranili vse značilnosti vodnih mlinov iz obdobja, v katerem so nastajali. Zaščiten je kot tehnični [[spomenik]] in je povezava [[preteklost]]ipreteklosti s [[sedanjost]]josedanjostjo in [[prihodnost]]joprihodnostjo, saj nam nazorno kaže uporabo vodne sile [[reka|reke]] brez škodljivih vplivov in posledic za [[okolje]].

Na [[Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici|Stari Gori]] je [[mlin]] na [[veter]], kateriki je prava posebnost. V neposredni bližini cerkve SvetaSvetega Duha v [[Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Juriju ob Ščavnici]] stoji [[mlin]] na [[veter]]. V preteklosti je bilo v [[Slovenske gorice|Slovenskih Goricah]] veliko mlinov na veter. Do leta [[1960]] se je ohranil samo še eden, ki pa ga ni bilo mogoče obnoviti. Na ostankih starega mlina so vaščani [[Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici|Staretare Gore]] zgradili novega, ki je prav tak, kot stari, le da je nekoliko večji.

Potočni mlin na [[Gibina|Gibini]] stoji že več kot 200 let. Stavba je danes polovico manjša kot je bila v letih, ko je mlin še deloval. Mlin stoji v dolinici tik ob izlivu reke [[Ščavnica|Ščavnice]] v reko [[Mura|Muro]]. Sam mlin ima bogato zgodovino iz predvojnih, medvojnih in tudi povojnih časov. Deloval je tako, da so z zapornico preusmerili potok in voda je gnala mlinsko kolo. Kasneje je mlinsko kolo zamenjala [[turbina]], ki je gnala mlin do prihoda [[elektrika|elektrike]].

Med [[Gornja Radgona|Gornjo Radgono]] in [[Mursko Središče|Murskim SrediščemPetišovci]] so bili [[brod]]iovi do leta [[1922]], ko so zgradili most pri [[Veržej]]uVeržeju, edino prometno sredstvo čez reko [[Mura|Muro]]. [[Brod]] običajno sestavljata dva plitva [[čoln]]a, povezana z nosilno [[ploščad]]joploščadjo, na kateri stoji utica [[brodar]]jajeva utica. [[Ploščad]]Brod je pripetapripet na nosilno jekleno [[vrv]], napeto med bregovoma, po katerihkateri teče [[škripec]] z obešalno vrvjo. [[Vodni tok]] omogoča gibanje. V času tisočletne ogrsko-avstrijske meje na Muri so samo brodniki vzdrževali zveze med [[Slovenci]] na obeh straneh Mure. Po zgraditvi mostov blizu [[Veržej]]aVeržeja ([[1922]]), [[Radenci|Radencev]] ([[1940]]) in [[Razkrižje|Razkrižja]] ([[1976]]) sein uporabljavzpostavitvi broddržavne lemeje zaz krajevniRepubliko prometHrvaško, inbrodov na Muri na območju kotPrlekije turističnani atrakcijaveč.

V Prlekiji je veliko etnološko zanimivih [[domačija|domačij]]. Ena takšnih je v kraju [[Runeč]], ki leži na gričevju vzhodno od ceste [[Ormož]] - [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]].

'''Sodarstvo''' je že zaradi [[vinogradništvo|vinogradništva]] pomembna [[obrt]], ki se je na tem območju ohranila vse do danes. [[Sodar]]ji danes izdelujejo tudi razne lesene [[spominek|spominke]], kateriki so tipični za Prlekijo.

'''Umetno kovaštvo''' - [[konj]] je bil nekdaj zelo pomemben v [[kmetijstvo|kmetijstvu]], zato je bilo na tem območju tudi veliko [[kovač]]ev. Kljub sodobni [[tehnologija|tehnologiji]] pa je [[konj]] še vedno ostal pomemben, vendar tokrat v športno-rekreacijskem pomenu. Nekateri kovači so postali pravi [[mojster|mojstri]] v izdelovanju [[umetnina|umetnin]] iz [[železo|železa]] in svojo dejavnost opravljajo še danes.

'''Lončarstvo in pečarstvo''' - za razliko od črne [[keramika|keramike]] je v Prlekiji značilna rdeča [[keramika]]. Lončarski izdelki krasijo domove doma in v tujini. Zelo kakovostna je [[lončena posoda]] in razni avtentični spominki.

'''Rezbarstvo''' - domači umetniki izdelujejo motivne reliefe, kipce in spominke. Ta [[obrt]] se ohranja predvsem kot dopolnilna dejavnost v zimskih večerih.

'''Pletenje iz pintovih vej in breze''' - številni domačini, predvsem ob močvirnem svetu, kjer raste [[vrba]] »pintovec«, iz njenih vej pletejo najrazličnejše uporabne [[predmet]]e: [[košara|košare]], [[koš]]e, [[metla|metle]] in podobno. Že sama barva debla je posebnost, vejice pa se lahko lepo oblikujejo za [[koš]]e, košare in [[metla|metle]].

Meje Prlekije so zakoličili [[lingvist]]i in to v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Prleško narečje je nabližji sorodnik [[prekmurščina|prekmurščine]]. Na vzhodu je meja Mura, na jugu je državna meja s [[Hrvaška|Hrvaško]], na severu pa meji na slovenskogoriškoslovensko-goriško narečje (reka Mura, Radenci, Benedikt, po Slovenskih goricah do [[Dornava|Dornave]], [[Markovci]], [[Stojnci]], do hrvaške meje in ob meji do Mure). To bi še naj bila Prlekija, kjer se govori prleški dialekt ali vsaj uporablja prleška leksika. Seveda je od vasi do vasi govorica različna.

# '''SpodnjeprleškiSpodnje-prleški''' - vzhodno od črte Ormož-Ljutomer

# '''SrednjeprleškiSrednje-prleški''' - spodnje [[Ptujsko polje]] med rekama [[Pesnica (reka)|Pesnica]] in [[Ščavnica]]

# '''ZgornjeprleškiZgornje-prleški''' - severno od [[Ptuj]]aPtuja med [[Pesnica (reka)|Pesnico]] in [[Drava|Dravo]]

'''SlovenskogoriškoSlovensko-goriško narečje''' se govori na področju od [[Maribor]]aMaribora do Radencev, do [[Urban]]a. Na severu je meja državna meja z [[Avstrija|Avstrijo]], južna meja teče od Radencev mimo [[Dvorjane|Dvorjan]], pri [[Zlatoličje|Zlatoličju]] do [[Spodnja Polskava|Polskave]]. Tukaj meji na štajersko in prleško narečje.

* Meja med vzhodnim in zahodnim teče od [[Zgornja Velka|Zgornje Velke]] (zah. del) - [[Trate]] - [[Zgornja Ščavnica]] - [[Kremberk]] - [[Sveta Trojica]] - [[Dvorjane]].