Grabštanj: Razlika med redakcijama

=== GeografiskiGeografski položaj ===

Grabštanj leži na jugovzhodnem delu ''Celovškega Polja'', pribljižnopribližno 12 km vzhodno od prestolnice [[Celovec]].

Očina Grabštanj je razdeljena v osem katastrskih občin: Rute (''Berg''), Grabštanj (''Grafenstein ''), Jadovce (''Thon''), Pokinj (''Pakein''), Replje (''Replach''), Sepec (''Truttendorf''), Valovca (''Wölfnitz'') in Zagorje (''Saager '').

Občina ima 31 vasi in zaseljkovzaselkov (v oklepajih nemška ustreznica in število prebivalcev, stanje 2001):

Grabštanj je v osrčju [[Karantanija|Karantanije]] in je prvič omenjenaomenjen v listini leta 890. Romanska župnijska cerkev je bila posvečena leta 1116. Leta 1158 se zopet omenja grad po kateremu se imenuje gospoda. Njihov grb je še danes osnova za občinski grb, četudi je izumrla že v 14. stoletju. Leta 1348 je bil grad ob potresu in rušitvi [[Dobrač|Dobrača]] močno poškodovan in je kasneje začel propadati. Ko ga je Janez Andrej Rozenberški leta 1629 kupil, ruševine ni več popravil ampak je zgradil nov dvorec.

Občina Grabštanj v celoti pripada poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje med [[rožansko narečje|rožanščino]] in [[podjunsko narečje|podjunščino]] (glej [[Slovenska narečja]]). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. [[Katja Sturm-Schnabl|Katje Sturm-Schnabl]]. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: ''"...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des Accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. [...]"''.<ref>Johann Scheinigg, ''Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung.'' Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, ''Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken'', phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).</ref>