Poreče, Koroška: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{Infobox Town AT | name=Pörtschach am Wörther See | name_local=Poreče | image_coa = Wappen at poertschach.png | image_map = Map at pörtschach am wörthersee.p... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 24:
== Geografija ==
=== Zemljepisna lega ===
[[Slika:Poertschach Moosburger Strasse Haeuserensemble mit Pfarrkirche 17012010 155.jpg|thumb|Stanovanjske hiše z župnijsko cerkvijo na [[Možberk|Možberški]] ulici
Občina Poreče leži na nadmorski višini med 446 do 702 metrov na severnem bregu Vrbskega jezera, približno 14 kilometrov zahodno od [[Celovec|Celovca]].
Vrstica 46:
|}
=== Geologija ===
[[Slika:Pörtschach Blumeninsel Strandbad Maria Woerth 10012010 444.jpg|thumb|Polotok ob Vrbskem jezeru, Rožni otok in Kapucinski otok]]
Pokrajina ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], ob katerem ležijo Poreče in Pričiče (nemško ''Pritschitz''), je bila bistveno preoblikovana za časa zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]. Pred okoli 100.000 leti sta bili tako dolina okoli Vrbskega jezera, kot tudi tista okoli nekoliko višje ležečega [[Hodiško jezero|Hodiškega jezera]] popolnoma zapolnjeni z ledom. Iz osrednjih [[Alpe|Alp]], zahodnih [[Ziljske Alpe|Ziljskih Alp]], [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]] in zahodnih Krških Alp so se stekale ogromne ledene mase proti vzhodu in se združevale na področju današnjega [[Beljak|Beljaka]] v mogočnem [[Drava|Dravskem]] [[ledenik|ledeniku]], ki je na najširšem delu dosegal kar 30 kilometrov širine. Pri [[Beljak|Beljaku]] je bil visok okoli 900 metrov, pri [[Celovec|Celovcu]] še okoli 700 metrov, zaključeval pa se je nekje pri današnjem [[Pliberk|Pliberku]], Vašinjah in [[Grebinj|Grebinju]]. Jezerno dno se je izoblikovalo predvsem za časa umikanja ledu. Največji del ozemlja občine Poreče je zgrajen iz mladih ledenodobnih usedlin.
== Zgodovina ==
=== Etimologija ===
Ime ''Poreče'', iz katerega je izpeljana [[nemščina|nemška]] oblika ''Pörtschach'', je [[slovenski jezik|slovenskega]] izvora in pomeni ''kraj ob reki'' oz. ''porečje''.
=== Antika in srednji vek ===
Na podlagi [[arheologija|arheoloških]] najdb je bilo ugotovljeno, da je ob severni obali Vrbskega jezera že v [[rimsko cesarstvo|rimskih]] časih potekala [[Norik|Noriška cesta]], ki je povezovala [[Vrba na Koroškem|Vrbo]] na zahodni strani s [[Kriva Vrba|Krivo Vrbo]] na vzhodni strani jezera.
Okoli leta 600 se na področje Vzhodnih [[Alpe|Alp]] naselijo [[Slovani]] in ustanovijo svojo samostojno kneževino [[Karantanija|Karantanijo]], predhodnico kasnejše vojvodine in zvezne dežele [[Koroška|Koroške]]. [[Karantanci]] so kmalu poselili vso obalo Vrbskega jezera, o čemer pričajo krajevna imena v okolici, ki so skoraj vsa [[slovenski jezik|slovenskega]] izvora. Območje okoli Vrbskega jezera je ležalo v neposredni bližini političnega in duhovnega središča Karantanije, [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]], kar ga je delalo za poselitev še toliko bolj zanimivega. Leta 1150 se Poreče prvič omenijo v pisnih virih. Grad ob jezeru, ki je bil postavljen nekako v tistem času, se do danes ni ohranil, ostalo je le še nekaj ruševin.
V bližini stoječa graščina Leonstein, ki je bila zgrajena leta 1490 v neposredni bližini današnjega središča Poreč in v kateri je bil nekoč sedež okrajnega sodišča, je vse do pred kratkim močno razpadala, vendar jo zadnjih nekaj let ponovno obnavljajo. Danes se v njej nahaja hotel.
=== Novi vek ===
Poreče so bile, tako kot ostali kraji okoli Vrbskega jezera, vse od časov Karantanije do sredine 19. stoletja poseljene skoraj z izključno [[slovenski jezik|slovensko]] govorečim prebivalstvom. Prve spremembe je prinesel zagon modernega turizma, še posebej po vzpostavitvi oglednih ladijskih voženj čez Vrbsko jezero. Prvi turisti so bili [[Nemci|nemški]] in [[Avstrija|avstrijski]] meščani, ki so se navduševali nad romantično podobo z gorami obdanega jezera sredi idilične Južne Koroške in z njimi je prišlo v teh krajih do prvega resnejšega prodora [[nemški jezik|nemščine]]. Kraji so postali turistično zanimivi in slovensko prebivalstvo Poreč, ki se je do takrat večinoma preživljalo s kmetovanjem, gozdarstvom in ribištvom, je z odprtimi rokami sprejemalo dodatni zaslužek. Posledica je bila vedno večja uporaba nemščine v komunikaciji z gosti in v vsakdanjem življenju, kar je takratna načrtna [[germanizacija]] Koroške v šolstvu in uradništvu le še pospeševala. Leta 1864 so dobile Poreče železniško progo, ki jih je povezala z [[Dunaj|Dunajem]] in [[Italija|Italijo]]. To je dalo še dodaten zagon tujskemu turizmu in majhno ribiško-kmečko naselbino spremenilo v priljubljen mednarodni dopustniški cilj. Znani gosti so bili denimo cesar [[Franc Jožef I.]], [[Gustav Mahler]] in [[Johannes Brahms]].
Slovenstvo v Porečah, kakor ob vsej severni obali Vrbskega jezera, se je kljub prodoru nemškega turizma in kapitala močno ohranilo vse do konca [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. Poreče, čeprav takrat še večinsko slovensko govoreče, so bile vključene v ''cono B'' [[koroški plebiscit|plebiscitnega]] ozemlja. Po plebiscitu je novi val turističnega in gospodarskega razvoja skupaj s tradicionalno protislovensko politiko koroških deželnih oblasti le še stopnjeval asimilacijske pritiske na [[Koroški Slovenci|Koroške Slovence]]. Po [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] [[Avstrija|avstrijska]] država zgodovinsko slovenskih krajev na severni strani Vrbskega jezera, vključno s Porečami, ne obravnava več kot uradno dvojezično ozemlje.
Po vrhuncu turističnega razcveta na Koroškem v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja je prišlo do rahle ohladitve, v zadnjem času pa Poreče doživljajo ponovno turistično oživitev, tokrat na drugačnih temeljih in usmerjene k drugačni ciljni populaciji.
== Literatura ==
| |||