Kombuča: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika Zadobrovčanka (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Pinky sl
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (Robot: Spreminjanje sk:Kombucha v sk:Kombuča; kozmetične spremembe
Vrstica 8:
posode v kateri se nahaja, izgleda kot sivkasto bela palačinka, na
otip je usnjasta in neelastična, debelina je odvisna od tega kako
dolgo se razvija in kako kisla je čajna vsebina.<ref name="članek1"/>, <ref name="članek3">{{navedi splet
name="članek1"></ref>, <ref name="članek3">{{navedi splet
|url=http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/2002_03/Kombuca.pdf|title=Antonija ZAJC, Janja ZORKO, Špela ZORMAN, Peter Raspor, Maja Paš (mentorja): BIOTEHNOLOŠKA PROIZVODNJA KOMBUČE, seminarska naloga, Ljubljana, 2003}}</ref>
Ko je zrelejša spremeni barvo v rjav odtenek in na to pa vplivajo tudi
Vrstica 23 ⟶ 22:
ki služi kot hranilo. Nastanejo številne snovi z zdravilnim,
poživljajočim in razstrupljevalnim učinkom. Okus spominja na mošt
oziroma na vino cviček in je odvisen od uporabljenega čaja. <ref name="članek2"/> Če fermentacija poteka predolgo, se spremeni v
kis. <ref name="članek3"></ref>
name="članek2"></ref> Če fermentacija poteka predolgo, se spremeni v
kis. <ref name="članek3"></ref>
[[Slika:Kombucha rosehip.jpg|thumb|right|250px|Kombuča čaj]]
 
== ZGODOVINA ==
 
 
Vrstica 35 ⟶ 33:
so pripravljali tako imenovani »Božji čaj« ali »eliksir življenja« ali
»čaj nesmrtnosti« in verjeli, da ima čarobno moč ter omogoča večno
življenje. <ref name="članek1"></ref> Ime kombuča oziroma kombuša ali
kombu-čaj se naj bi imenovala po korejskem zdravniku Kombu. Z njim naj
bi ozdravil prebavne motnje takratnega japonskega cesarja Imperiorja.
Konec 19. stoletja so napitek pripravljali tudi v Rusiji, od koder je
desetletja kasneje prišel tudi v Evropo. <ref name="članek3"></ref>
 
 
 
 
== SESTAVINE ==
 
 
Vrstica 54 ⟶ 52:
Ker so prisotne različne vrste mikroorganizmov, ki imajo tudi različne
metabolne poti, različne koncentracije sladkorja in različna časovna
obdobja fermentacije, se sestava napitka razlikuje.<ref name="članek3"/> Običajno so prisotni različni:
name="članek3"></ref> Običajno so prisotni različni:
 
[[sladkorji]] (glukoza,fruktoza, saharoza),
Vrstica 64 ⟶ 61:
[[vitamini]] B kompleksa,
[[aminokisline]],
[[glicerol]] in [[polifenoli]].<ref name="članek1"></ref>
 
Med fermentacijskim procesom se [[pH]] napitka znižuje, kar je
posledica naraščanja vsebnosti organskih kislin.<ref name="članek3"></ref>
Kombuča čaj običajno vsebuje manj kot 0,5% alkohola in to jo uvršča
med nealkoholne pijače. <ref name="članek1"></ref>
 
[[Slika:kombucha mold 2.jpg|left|thumb|275px|Kontaminirana kultura]]
Vrstica 76 ⟶ 73:
bakterijskimi [[spore|sporami]] v zraku. Prav tako so bakterije in
[[plesni]] v kulturi kombuče sposobne proizvajati antimikrobne
zaščitne molekule.<ref name="članek1"></ref>
 
== TRDITVE O ZDRAVILNOSTI ==
 
 
Objavljenih je malo zanesljivih in objektivnih raziskav o ugodnih
vplivih kombuče na zdravje. <ref name="članek1"></ref> Proizvajalci
kombuče trdijo, da:
 
Vrstica 100 ⟶ 97:
zdravi depresijo, anksioznost, motnje spanja in izboljša obvladovanje stresa,
pospeši telesno presnovo, kar omogoča uspešno zmanjšanje telesne teže…
<ref name="članek1"></ref>, <ref name="članek2"></ref>
 
 
 
== VARNOST KOMBUČE ==
 
 
Vrstica 110 ⟶ 107:
shranjevanju, da se s tem prepreči onesnaženje. Pozorni moramo biti na
čistočo rok, pripomočkov in okolja, ustrezno temperaturo in ustrezen
čas fermentacije. <ref name="članek1"></ref>
 
 
Vrstica 117 ⟶ 114:
posode. Zato je najbolj priporočljivo uporabljati steklene vsebnike,
lahko tudi nerjaveče posode, ki ne vsebujejo svinca, lesene ali
lakirane glinene sklede. <ref name="članek1"></ref> Pri pripravi
oziroma pri fermentaciji mora napitek imeti dostop do zraka, zato je
pokrit s bombažno krpo, da diha in hkrati onemogoča kontaminacije.<ref name="članek2"/>
name="članek2"></ref>
 
Možnost kontaminacije je sicer manjša kot pri drugih živilih, ker med
Vrstica 127 ⟶ 123:
se kultura kontaminira, so to najverjetneje plesni, ki so pogosto
zelene, modre, ali črne barve in tako sestavino je potrebno zavreči.
<ref name="članek1"></ref>
 
 
Razen razvoja plesni je zelo malo znanih podatkov o neželenih učinkih
in toksičnosti kombučinega čaja. <ref name="članek2"></ref> Večinoma
se pojavljajo v osamljenih primerih.<ref name="članek1"></ref> Obstaja
možnost poškodbe jeter, pri ljudeh, ki čaj uživajo vsak dan.<ref name="članek2"/> Kislost pijače lahko vpliva na proizvajanje
želodčne kisline ali spreminjanje mikroflore v prebavnem traktu.<ref name="članek1"/> V primeru, ko ljudje s pitjem čaja pretiravajo
name="članek2"></ref> Kislost pijače lahko vpliva na proizvajanje
želodčne kisline ali spreminjanje mikroflore v prebavnem traktu.<ref
name="članek1"></ref> V primeru, ko ljudje s pitjem čaja pretiravajo
se v nekaterih primerih razvije akutna metabolična acidoza oziroma
laktacidoza, ki se kaže kot znižanje pH vrednosti telesnih tkiv in
krvi.<ref name="članek2"></ref> Omenjeni zaplet se verjetno pojavi
tudi pri osebah, ki so imele tovrstne težave že prej. <ref name="članek1"/> Čaj naj bi bil povezan tudi z miozitisom,
name="članek1"></ref> Čaj naj bi bil povezan tudi z miozitisom,
vnetjem mišic, ki se lahko pojavi pri okužbi ali sočasni uporabi
zdravil za zniževanje lipidov v krvi. <ref name="članek2"></ref>
Pojavile naj bi se tudi nekatere alergijske reakcije. Osebe z zdravo
presnovo in imunskim sistemom lahko uporabljajo kulture kombuče,
Vrstica 150 ⟶ 143:
Na tržišču se pojavljajo izdelki (kapsule in čajne vrečke), ki naj bi
vsebovali suho obliko kombuče, vendar ni potrebnih zagotovil o
koristnosti. <ref name="članek1"></ref>
 
 
 
 
== PRIPRAVA ==
 
 
Vrstica 161 ⟶ 154:
njena vlažnost. Nekaj te tekočine nalijemo na dno čistih steklenih
kozarcev in dodamo, na sobno temperaturo ohlajen, sladkan čaj. Vrsto
čajev lahko kombiniramo in tako izboljšujemo okus.<ref name="članek1"/> Najpogosteje se uporabljata črni in zeleni čaj,
lahko tudi sadni čaji brez kofeina.<ref name="članek3"></ref> Zeliščni
name="članek1"></ref> Najpogosteje se uporabljata črni in zeleni čaj,
lahko tudi sadni čaji brez kofeina.<ref name="članek3"></ref> Zeliščni
čaji z močnimi eteričnimi olji so odsvetovani, ker lahko poškodujejo
kulturo kombuče. Čaj sladkamo z veliko različnimi viri (beli ali rjavi
sladkor, raztopina glukoze,fruktoza), ne uporabljamo pa surovega medu,
laktoze, ksilitola ali drugih umetnih sladil. Kulturo kombuče položimo
na vrh napitka, tako da plava na površini. <ref name="članek1"></ref>
Površina kombuče ni nujno stalno vlažna in se s časom lahko tudi
potopi na dno posode. Potrebno izogniti stiku kombuče s kovinami,
nakitom… <ref name="članek3"></ref> Posodo prekrijemo s krpo. Odložimo
jo na temno mesto s sobno temperaturo (22-25˚C) za približno teden
dni. Površina je tako najbolj ugodna za [[aerobni|aerobne]]
mikroorganizme, na dnu posode pa se nahajajo [[anaerobni]]
mikroorganizmi. Proces se nato serijsko ponavlja. <ref name="članek1"/>
name="članek1"></ref>
 
== VIRI IN LITERATURA ==
 
<references/>
 
 
[[ca:Kombutxa]]
[[cs:Kombucha]]
[[de:Kombucha]]
[[en: Kombucha]]
[[eo:Kombuĉo]]
[[es:Kombucha]]
[[eo:Kombuĉo]]
[[fa:کامبوچا]]
[[fi:Kombutsa]]
[[fr:Kombucha]]
[[he:פטריית תה]]
[[id:Kombucha]]
[[it:Kombucha]]
[[heja:פטריית תה紅茶キノコ]]
[[mk:Комбуха]]
[[nl:Komboecha]]
[[ja:紅茶キノコ]]
[[pl:Kombucza]]
[[pt:Kombucha]]
[[ru:Чайный гриб]]
[[sk:KombuchaKombuča]]
[[fi:Kombutsa]]
[[sv:Kombucha]]
[[tr:Kombu Çayı]]