Simfonija: Razlika med redakcijama

'''Simfonija''' je izraz, ki izhaja iz [[grščina|grške]] besede za [[konsonanca|konsonanco]] (prijetna harmonija). V [[barok|baročni]] dobi je bila simfonija nekakšen [[preludij]] (uvodni stavek skladbe). Iz tridelne oblike monogih simfonij ([[opera|opernih]] [[uvertura|uvertur]]) se je razvila osnovna zgradba za simfonijo, namenjeno [[koncertnim]] izvedbam.

[[Joseph Haydn|Haydn]] je bil s svojim lastnim [[orkester|orkestrom]] v idealnem položaju da je razvil simfonično obliko kakršno je želel sam. Ustvaril je več kot sto simfonij, pri katerih so pogosto celi stvaki zrasli iz ene same teme, bogata harmonija in ritmični polet sta še bolj poudarila izrazno toplino.

Ta nova glasbena oblika se je zelo hitro širila, skladatelji »mannheimske šole« so v simfonično glasbo vpeljali več glasbenih posebnosti (nenadni [[kontrast]]i med ''[[forte]]'' in ''[[piano]]'', uavajanje ''[[crescendo|crescenda]]'' in ''[[descrescendo|decrescenda]]''.