Marshallov načrt: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ArthurBot (pogovor | prispevki)
m Bot: vi:Kế hoạch Marshall je izbrani članek
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (robot Dodajanje: fo:Marshallhjálpin; kozmetične spremembe
Vrstica 1:
[[FileSlika:US-MarshallPlanAid-Logo.svg|thumb|200px|Oznake uporabljene na paketih pomoči]]
'''Marshallov načrt''', uradno '''Program za obnovo Evrope''' oziroma ''European Recovery Program'', krajše '''ERP''', je bil [[ZDA|ameriški]] načrt za pomoč [[Evropa|Evropi]] po zaključku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].
== Ameriška iniciativa ==
Program nosi ime po takratnem državnem sekretarju [[George Catlett Marshall|Georgeu Catlettu Marshallu]], ki je leta 1947 ob priliki govora na [[Univerza Harvard|Harvardski univerzi]] izjavil, da je Evropa nujno potrebna pomoči, ki jo lahko samo ZDA nudijo. Zamisel sta podprla tako [[Kongres ZDA|ameriški Kongres]] kot [[Bela Hiša]]. Člana ministrstva za zunanje zadeve (''Department of State'') [[William L. Clayton]] in [[George F. Kennan]] sta glavna avtorja vsebine Marshallovega načrta. Osnovno besedilo je bilo pripravljeno že junija istega leta in je predvidevalo gmotno pomoč vsem evropskim državam vključno s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], razen [[Španija|Španije]], ki se je bila izognila vojni.
 
Dejansko ni bila predvidena "rekonstrukcija" hudo prizadete Evrope, temveč njena "modernizacija". Ameriško razumevanje evropskih problemov ni jemalo v poštev skrajne potrebe ljudstva po osnovnih dobrinah (stanovanjih, prehrani, energiji). Pomoč Evropi je bila mišljena kot dolgoročna [[investicija]], predvsem ustvarjanje novih struktur in ponudba novih [[tehnologija|tehnologij]], kar bi povzročilo razvoj [[trgovina|trgovskih]] stikov in dolgotrajno [[ekonomija|ekonomsko]] in tehnološko odvisnost Evrope od ZDA. To je bilo jasno razvidno iz pogojev načrta, ki je med drugim predvideval, da morajo države sprejemnice pomoči dovoliti ameriški nadzor nad vso ekonomijo. Prav ta plat predloga, praktično [[kolonializem|kolonialistični]] razvoj gospodarstva Združenih držav, je prepričala oblasti in volivce, da so brez odlašanja sprejeli načrt in ga začeli takoj izvajati. Kljub nasprotovanju [[Robert A. Taft|Roberta A. Tafta]], je bil ERP ratificiran aprila 1948, z odobritvijo 12.400 milijonov dolarjev razhodka v štirih letih.<ref>
Grogin, Robert C.: ''Natural Enemies: The United States and the Soviet Union in the Cold War, 1917-1991'', Lexington Books 2001, ISBN 07391016090-7391-0160-9</ref>
 
== Evropski odzivi ==
Evropske države si niso mogle dovoliti, da bi ne sprejele - čeprav zainteresirane - pomoči. Samo Sovjetska zveza ni mogla pristati na dogovor, ki je bil v pravem nasprotju z [[marksizem|marksističnimi]] teorijami. Kakor so Američani sicer predvidevali, je torej Sovjetska zveza odstopila od projekta in potegnila za seboj vse države vzhodne Evrope in [[Finska|Finsko]].
 
Preostale države so se vključile v Marshallov načrt in se začele pogajati o razdelitvi in uporabi predvidene pomoči. Pri teh pogajanjih so se razjasnila tudi različna [[politika|politična]] stališča. Tako je na primer [[Francija]] zagovarjala nujnost, da se [[Nemčija|Nemčiji]] dodeli čim manj in s tem prepreči njen ekonomski razvoj. [[Švedska]] je zahtevala garancije, da se trgovski stiki s Sovjetsko zvezo ne bi pretrgali. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] se je zavzemalo za visoko vojno odškodnino, čeprav ni bilo toliko poškodovano kot ostala Evropa. Na drugi strani so ZDA odkrito postavile zahtevo, da se evropske države zoperstavijo [[komunizem|komunizmu]] in prekinejo vsak obstoječ dogovor s komunisti.<ref>Gaddis, John L.: ''We Now Know: Rethinking Cold War History''. New York, Oxford University Press, 1997. </ref> Iz tega je razvidno, da je šlo - grobo povedano - za materialni odkup politične pripadnosti zahodne Evrope, ki je morala v stiski za preživetje obljubiti prilagoditev ameriški ideologiji.
 
== Posledice ==
Takojšnja posledica Marshallovega načrta in njegove izvedbe je bila razdelitev Evrope na dva bloka, kar je potem pogojevalo njeno politiko še desetletja. Ta razdelitev je imela nešteto nadaljnih posledic, ki so prizadele posebno kraje ob »[[Železna zavesa|železni zavesi]]«, kot so takrat imenovali razmejitveno črto med blokoma in ki je potekala tudi ob slovenskih krajih.
Vrstica 24:
Zanimivo je, da so se glavni načrti Marshallovega programa v daljši dobi le delno uresničili. Akcija, ki se je skrivala za dobrodelnimi nameni, je namreč stremela v glavnem po dveh ciljih, in sicer po izolaciji komunizma in po onesposobljenju Nemčije. Danes ugotavljamo, da si je Nemčija opomogla tudi brez ameriške pomoči, medtem ko je komunistična ideologija zapadla propagandi in ne finančni stiski. Današnje stanje, ki se v prvem povojnem času seveda ni moglo predvideti, se je izoblikovalo kjub ameriškim posegom.
 
== Viri ==
{{opombe}}
 
== Glej tudi ==
* [[Nemčija med letoma 1945 in 1949]]
 
[[Kategorija:Zgodovina Evrope]]
[[Kategorija:1940. leta]]
 
{{Link FA|es}}
{{Link FA|vi}}
Vrstica 54 ⟶ 55:
[[fa:طرح مارشال]]
[[fi:Marshall-apu]]
[[fo:Marshallhjálpin]]
[[fr:Plan Marshall]]
[[gl:Plan Marshall]]