Sreča v nesreči: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EvaSta (pogovor | prispevki)
EvaSta (pogovor | prispevki)
Vrstica 32:
 
== Pridigarstvo Sreče v nesreči ==
 
Za povest Sreča v nesreči je značilno, da pripovedovalec vsak dogajalni zaplet ali razplet, vsako pripovedno enoto izkoristi za to, da ji doda krščanski nauk. Bodisi na koncu pripovedne scene bodisi že kar med njo določen krščanski nauk izrečejo upovedene osebe. Osebe niso osamosvojene in značajsko oblikovane, marveč so zgolj nosilke določenih lastnosti (pretežno pozitivnih), da bi tako uresničile pisateljev vzgojni namen.
 
Zadnji stavek Sreče v nesreči (»Tako da Bog včasih že na tem svetu srečo v nesreči, če človek tudi v nesreči vedno Bogu zvest ostane.«) pomeni končni nauk oziroma sporočilo, ki opredeljuje celotno povest kot zgled, kako je treba živeti, kajti edino tako, kakor dopovedujejo življenjske zgodbe treh Svetinovih moških, si je mogoče zagotoviti pravo tostransko in onostransko srečo. Takšno pridigarsko poučno naravo povesti napoveduje že tudi podnaslovna oznaka na začetku povesti (»podučenje starim in mladim, revnim in bogatim«).
== Misel ali ideja Sreče v nesreči ==
 
Ideja Sreče v nesreči je povzeta z zaključnimi besedami, češ da Bog včasih že na tem sicer nesrečnem svetu dodeli srečo človeku, ki tudi v najhujših stiskah ne izgubi vere vanj.
 
== Zunanje povezave ==