Sreča v nesreči: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 20:
Cigler naj bi [[povest]] zgradil iz snovnih prvin, ki jih je črpal iz bližnjega sveta, v katerem se je še kot mlad človek gibal. Svetinova družina naj bi živela približno petnajst minut stran od Ciglerjeve domače hiše, v vasi [[Selo pri Mostah]] v bližini [[Ljubljana|Ljubljane]]. Vojska, v kateri je moral sodelovati tudi France Svetin in je zaradi nje moral zapustiti svojo družino, naj bi bila tista iz leta 1809, ko je [[Napoleon]] zasedel slovensko ozemlje in ustanovil [[Ilirske province]]. Zgodbo o ujetništvu starega Svetina v Franciji lahko pripišemo možnemu Ciglerjevemu poznanstvu s stiškim gostilničarjem [[Andrej Pajk|Andrejem Pajkom]], ki je bil poznan kot ljudski pisec spominov na [[Napoleonove vojne]]. Ta gostilničar naj bi razvnel tudi Ciglerjevo domišljijo. En snovni vir je torej ljudsko pripovedovanje, govorjenje o bolj kot ne resničnih preteklih (zgodovinskih) dogodkih.
Drugi snovni vir za Ciglerjevo povest je vzet prav tako iz ljudskega pripovednega izročila, in sicer je šlo za pripovedi, ki so pripovedovale o komaj verjetnem družbenem vzponu človeka z dna družbene lestvice. Tlačanski človek je bil takrat popolnoma nesvobodna oseba. Zaradi tega je razumljivo, da so bile med temi ljudmi zgodbe o tem, kako se je ta ali oni z lastno sposobnostjo in srečo rešil revščine družbenega dna, zelo odmevne in priljubljene. Med takšne zgodbe spadata tudi zgodbi obeh mladih Svetinov, saj se je eden s poštenostjo, vernostjo in bistrostjo iz pastirja povzpel do škofovskega položaja, drugi pa je postal pomemben trgovec.
Privlačna je tudi razgibana zemljepisna snovnost vseh treh življenjskih zgodb. V njih pripovedovalec popelje bralca na cesarski [[Dunaj]], v [[nemški Gradec]], v [[Trst]], v [[Besançon]], [[Le Havre]] in [[Toulon]], v [[Španija|Španijo]], [[severna Afrika|severno Afriko]] in celo v [[Amerika|Ameriko]].
== Zunanje povezave ==
| |||