Janez Cigler: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 24:
V tem času je začel tudi sistematično književno delovati. Na začetku svojega delovanja (v 20. in 30. letih 19. stoletja) se je loteval nabožnih spisov in spisov, ki so bili potrebni za cerkveno rabo. V glavnem je šlo za prirejena besedila, le delno za izvirna. Med Ciglerjeve nabožne spise in spise potrebne za cerkveno rabo spadajo naslednja besedila: [[Molitve za bolnike|''Molitve za bolnike'']] (1828), knjigo [[Štiri poslednje reči ali premišljevanje Smrti, Sodbe, Pekla in Nebes|''Štiri poslednje reči ali premišljevanje Smrti, Sodbe, Pekla in Nebes'']] (1831), molitvenika [[Mašne bukvice|''Mašne bukvice'']] (1832) in [[Duhovni studenec|''Duhovni studenec'']] (1835), navodila za krščansko in trezno življenje [[Dober nauk ali Kratko podučenje se časne in večne nesreče obvarvati|'' Dober nauk ali Kratko podučenje se časne in večne nesreče obvarvati'']] (1932) in [[Kratki nauki za vsakega človeka|''Kratki nauki za vsakega človeka'']] (1835), religiozna povest [[Življenje svete Heme|''Življenje svete Heme'']] (1839), [[Sveti križev pot s podobami|''Sveti križev pot s podobami'']].
Pisal je tudi o slovenskih književnih novostih, M. Hofmanu, Baragi (s prevodom njegovih pisem je ustvaril novo panogo slovenske misijonsko-agitatorične literature), naravoslovju, gospodarstvu, splošni in lokalni zgodovini, lokalni in splošni politiki in jezikovnih posebnostih.
Vzporedno s tem je tudi pesnil. Najprej je v [[Kranjska čbelica|''Kranjski čbelici'']] (1831, 1832) objavil nekaj basni in dve pripovedni pesmi (''Plahta na dvoje'', ''Dozdevna smrt''), za kateri je snov črpal iz ljudskega izročila. Obe pesmi sta baladno uglašeni. ▼
▲
Vendar bolj kot po vsem tem poznamo Ciglerja kot avtorja prve slovenske povesti z naslovom [[Sreča v nesreči ali Popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov|''Sreča v nesreči ali Popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov'']], ki je prvič izšla leta 1836. Povest je po prvem natisu doživela še dva dotisa (1838 in 1840).
| |||