Janez Cigler: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 22:
Leta 1824 je Cigler skupaj z invalidsko upokojenim duhovnikom [[Andrioli|Andriolijem]] in [[Ignacij Holzapfl|Ignacijem Holzapflom]] nameraval izdajati literarno in strokovno revijo [[Slavinja (revija)|''Slavinja'']]. Pri izdajanju te revije mu je bila namenjena velika vloga. Načrt mu je že skoraj uspelo uresničiti, vendar je na koncu zaradi nekaterih ljubljanskih spletk dunajska državna uprava prošnjo za izdajanje te revije zavrnila.
V tem času je začel tudi sistematično književno delovati. Na začetku svojega delovanja (v 20. in 30. letih 19. stoletja) se je loteval nabožnih spisov in spisov, ki so bili potrebni za cerkveno rabo. V glavnem je šlo za prirejena besedila, le delno za izvirna. Med Ciglerjeve nabožne spise in spise potrebne za cerkveno rabo spadajo naslednja besedila: [[Molitve za bolnike|''Molitve za bolnike'']] (1828), knjigo [[Štiri poslednje reči ali premišljevanje Smrti, Sodbe, Pekla in Nebes|''Štiri poslednje reči ali premišljevanje Smrti, Sodbe, Pekla in Nebes'']] (1831), molitvenika [[Mašne bukvice|''Mašne bukvice'']] (1832) in [[Duhovni studenec|''Duhovni studenec'']](1835), navodila za krščansko in trezno življenje [[Dober nauk ali Kratko podučenje se časne in večne nesreče obvarvati|'' Dober nauk ali Kratko podučenje se časne in večne nesreče obvarvati'']] (1932) in [[Kratki nauki za vsakega človeka|''Kratki nauki za vsakega človeka'']] (1835), religiozna povest [[Življenje svete Heme|''Življenje svete Heme'']] (1839), [[Sveti križev pot s podobami|''Sveti križev pot s podobami'']].
Vzporedno s tem je tudi pesnil. Najprej je v [[Kranjska čbelica|''Kranjski čbelici'']] (1831, 1832) objavil nekaj basni in dve pripovedni pesmi (''Plahta na dvoje'', ''Dozdevna smrt''), za kateri je snov črpal iz ljudskega izročila. Obe pesmi sta baladno uglašeni.
| |||