Koroški plebiscit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 46:
10. oktobra 1920 je bil izveden plebiscit v coni A. Za Avstrijo je glasovalo 59,1 % (22.055 volilcev), za Kraljevino SHS pa 40,9 % (15.279) volilcev. Glasovi za Jugoslavijo so prihajali večinoma iz južnega brega [[Drava|Drave]], a so bili precej razpršeni. Podrobnejša analiza rezultatov pokaže, da je precejšen del narodno zavednih Slovencev glasoval za Avstrijo.{{navedi vir}}
Za spojitev z matičnim narodom oz. za priključitev k Jugoslaviji je večinsko glasovalo 17 takratnih občin [[južna Koroška|Južne Koroške]].<ref>http://www.skupnost.at/de/2010/09/zum-90-jahrestag-der-karntner-volksabstimmung-%E2%80%93-nuchtern-betrachtet/</ref> To so bile:
* Loče ob Baškem jezeru ([[nemški jezik|nemško]] ''Latschach am Faaker See'', danes del občine [[Bekštanj]]) : 62% za Jugoslavijo, 38% za Avstrijo
* Ledince (nemško ''Ledenitzen'', danes del občine Bekštanj) : 60% za Jugoslavijo, 40% za Avstrijo
*[[Šentjakob v Rožu]] : 54% za Jugoslavijo, 46% za Avstrijo
* Loga vas (nemško ''Augsdorf'', danes del občine [[Vrba ob Vrbskem jezeru]]) : 57% za Jugoslavijo, 43% za Avstrijo
* Zgornja vesca (nemško ''Oberdörfl'', danes del občine [[Bilčovs]]) : 71% za Jugoslavijo, 29% za Avstrijo
* Bilčovs : 79% za Jugoslavijo, 21% za Avstrijo
*[[Bistrica v Rožu]] : 55% za Jugoslavijo, 45% za Avstrijo
*[[Slovenji Plajberk]] (nemško ''Windisch Bleiberg'', danes del občine [[Borovlje]]) : 82% za Jugoslavijo, 18% za Avstrijo
* Svetna vas (nemško ''Weizelsdorf'', danes del občine Bistrica v Rožu) : 63% za Jugoslavijo, 37% za Avstrijo
*[[Sele]] : 94% za Jugoslavijo, 6% za Avstrijo
* Bela (nemško ''Vellach'', danes del občine [[Železna Kapla|Železna Kapla - Bela]]) : 79% za Jugoslavijo, 21% za Avstrijo
*[[Globasnica]] : 52% za Jugoslavijo, 48% za Avstrijo
*[[Bistrica pri Pliberku]] : 65% za Jugoslavijo, 35% za Avstrijo
* Libuče (nemško ''Loibach'', danes del občine [[Pliberk]]) : 55% za Jugoslavijo, 45% za Avstrijo
* Blato (nemško ''Moos'', danes del občine Pliberk) : 85% za Jugoslavijo, 15% za Avstrijo
* Žvabek (nemško ''Schwabegg'', danes del občine [[Suha, Koroška|Suha]]) : 75% za Jugoslavijo, 25% za Avstrijo
* [[Libeliče]] : 57% za Jugoslavijo, 43% za Avstrijo
Po plebiscitu je Avstrija meje občin, ki so se večinsko odločile za Slovenijo/Jugoslavijo, precej spreminjala. Te občine so se poleg dejstva, da je v njih živelo večinsko slovensko prebivalstvo, na plebiscitu tudi politično opredelile proti Avstriji, zato jih je avstrijska država v naslednjih desetletjih obravnavala kot politično sumljive. 10 od 17 občin, ki so na plebiscitu glasovale za Jugoslavijo, danes več ne obstaja, oziroma so bile priključene drugim občinam, s čimer se je poskušalo nevtralizirati njihovo politično samostojnost in preprečiti prevzem lokalne oblasti s strani predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Libeliče (edina od omenjenih občin, ki je svojo plebiscitno voljo tudi dejansko uveljavila) so bile leta 1922 na zahtevo prebivalstva razdeljene na dva dela: en del danes pripada [[Slovenija|Sloveniji]], drugi del pa je bil pod nemškim nazivom ''Leifling'' priključen občini Suha/Neuhaus.
== Interpretacije in posledice ==
Koroški plebiscit je zgodovinsko zaznamoval življenje Koroške, še posebej pa [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] vse do današnjih dni. Nemške skrajno desne nacionalistične skupine, [[Koroški Heimatdienst|brambovske]] organizacije in [[pangermanstvo|pangermansko]] orientirane politične stranke so takoj po izpeljanem plebiscitu začele razlagati njegove rezultate v skladu z njihovo siceršnjo nestrpno ideologijo ''"Kärntner spricht Deutsch/Korošec govori nemško"''. Nemško nacionalistični krogi so trdili, da se koroški Slovenci na plebiscitu dejansko niso odločili samo za pripadnost moderni republiki [[Avstrija|Avstriji]], temveč tudi za pripadnost širšemu [[Nemci|nemštvu]]. Rezultati plebiscita so jim služili predvsem kot opravičilo za nadaljevanje agresivne politike ponemčevanja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. Del slovensko govorečega prebivalstva, ki je iz takšnih ali drugačnih razlogov glasoval za priključitev Avstriji (okoli 40%), so enostransko in neosnovano razglasili za ''"Nemcem prijazne/Deutsch-freundlich"''. Iz tovrstnih interpretacij se je kasneje razvila tudi popolnoma nestrokovna in na [[rasizem|rasizmu]] utemeljena [[Vindišarska teorija]], ki je med [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] pripeljala do brutalnega [[nacizem|nacističnega]] preganjanja Slovencev in poskusov njihove dokončne odstranitve s Koroškega. Vodilni nemško-koroški politiki post-plebiscitnega medvojnega časa, na primer [[Arthur Lemisch]], so narodno zavedne koroške Slovence obravnavali kot ''"zaslepljence, ki jih je potrebno v teku ene generacije ponovno vrniti v pravo (nemško) koroštvo"'' in napovedovali, da ''"želimo odstraniti vse tiste, ki škodujejo svetemu miru naše dežele."''
| |||