Redakcija: 01:47, 27. december 2005 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m {{slog}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:49, 3. februar 2006 uredi razveljavi Rude (pogovor \| prispevki) Administratorji 30.886 urejanj slog Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''SOM''' je kratica za "''Self-Organizing Maps"'', kar pomeni samoorganizirajoče karte. Drugo ime zanjo je Kohonenova [[nevronska mreža\|mreža]] (po avtorju [[Teuvo Kohonenn]]). Sodi med umetne [[nevronska mreža\|nevronske mreže]]. Njena posebnost je [[nenadzorovano učenje]] in velja za zmogljivo orodje za [[podatkovno rudarjenje]]. Odkritje SOM temelji na [[biologija\|biološkem]] spoznanju, da sorodni ~~dražljaji~~[[dražljaj]]i vzburijo sosednje ~~nevrone~~[[nevron]]e. Rečemo '''Fazni prostor dražljaja je kartiran.'''.▼ ~~{{slog}}~~ Če pripeljemo na SOM dražljaj, se vzburijo samo [[področje\|področja]] na karti, ki ustrezajo podobnim dražljajem. Nevroni se vedejo kot ~~toploška~~[[topologija\|topološka]] ~~spominska~~[[spomin]]ska karta, kjer je [[položaj]] najbolj vzdraženega nevrona v [[korelacija\|korelaciji]] z značinostmi dražljaja.▼ ▲'''SOM''' je kratica za "Self-Organizing Maps", kar pomeni samoorganizirajoče karte. Drugo ime zanjo je Kohonenova [[nevronska mreža\|mreža]] (po avtorju [[Teuvo Kohonenn]]). Sodi med umetne [[nevronska mreža\|nevronske mreže]]. Njena posebnost je [[nenadzorovano učenje]] in velja za zmogljivo orodje za [[podatkovno rudarjenje]]. Odkritje SOM temelji na biološkem spoznanju, da sorodni dražljaji vzburijo sosednje nevrone. Rečemo '''Fazni prostor dražljaja je kartiran.''' ▲Če pripeljemo na SOM dražljaj, se vzburijo samo področja na karti, ki ustrezajo podobnim dražljajem. Nevroni se vedejo kot toploška spominska karta, kjer je položaj najbolj vzdraženega nevrona v korelaciji z značinostmi dražljaja. == Princip delovanja == Vzdraženi nevroni so med seboj povezani. Vzdraženost nevrona je torej skupek vhodnega ~~signala~~[[signal]]a in povezav z [[okolica\|okolico]]. Bližnji nevroni se podpirajo, oddaljeni pa se slabijo. Pride do [[tekmovanje\|tekmovanja]] med nevroni. Izkaže se, da je ta lahko tako povzročimo lokalizacijo ~~odziva~~[[odziv]]a na dražljaj v bližini maksimalnega zunanjega dražljaja. == Zgradba in učenje == Vsi ~~vhodi~~[[vhod]]i (perceptorji) so povezani z vsemi nevroni v Kohonenovi karti. Vsak vhodni dražljaj, ki ga kartiramo, posredujemo po ~~povezavah~~[[povezava]]h do vseh nevronov tekmovalnega ~~sloja~~[[sloj]]a. Uteženost povezav med vhodi in nevroni določa [[točka\|točko]] v vhodnem prostoru za trenutni vhodni dražljaj. Postopek [[učenje\|učenja]]: 1.korak: V mrežo pošljemo dražljaj. 2.korak: Mreža poišče najbolj vzburjeni nevron v tekmovalnem sloju ([[središče]]), ki ima utežni [[vektor]] z ~~namajnšo~~namanjšo razdaljo do dražljaja. 3.korak: adaptiramo ~~uteži~~[[utež]]i najbolj vzburjenega nevrona, da se razdalja še zmajnša. 4.korak: adaptiramo tudi nevrone v okolici. Bolj oddaljene od središča, ~~daptiramo~~adaptiramo manj. Postopek ponovimo za ves nabor učnih [[podatek\|podatkov]] v naključnem vrstnem redu. To se imenuje ena [[epoha]] (Epoche) učenja. Učenje je končano, ko postane nevronska mreža [[stabilnost\|stabilna]]. Učenje je ~~iterativni~~interaktivni proces. Začetne vrednosti uteži so naključne. == Vrste SOM ==

Samoorganizirajoče karte: Razlika med redakcijama