Toharščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodana vsebina |
dodana vsebina (po en:) |
||
Vrstica 24:
'''Toharščina''' je izumrla veja [[indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]], katere pisni viri so bili odkriti konec 19. stoletja ob odpravah zahodnoevropskih raziskovalcev v kitajsko pokrajino [[Xinjiang]]. Dokumenti so iz [[5. stoletje n.š.|5. stoletja]], kmalu nato so toharščino izpodrinili [[turški jeziki]], zlasti [[ujgurščina|ujgurski]]. Odkritih je bilo približno 3600 toharskih dokumentov, vendar je večina le majhnih odlomkov. Dokumenti so večinoma prevodi budističnih in drugih tekstov, samostanskih finančnih računov, karavanskih prehodov ipd.
== Delitev ==
Jezikoslovci ločijo dva toharska jezika:
Vrstica 31 ⟶ 33:
V [[prakrit]]skih dokumentih iz antičnega kraljestva Kroran na jugovzhodu [[Tarim]]ske kotline so bile odkrite besede in imena v domnevno tretji različici toharščine, imenovani toharščina C.<ref name="mallory-expedition">{{cite journal | title=Bronze Age languages of the Tarim Basin | first=J.P. | last=Mallory | journal=Expedition | volume=52 | issue=3 | pages=44–53 | url=http://penn.museum/documents/publications/expedition/PDFs/52-3/mallory.pdf }}</ref>
== Značilnosti ==
Toharščina predstavlja najbolj vzhodno vejo indoevropskih jezikov. Njeno odkritje je spremenilo nekatere ustaljene teorije in hipoteze o odnosih med indoevropskimi jeziki, ki so bile v primerjalnem jezikoslovju vzpostavljene v 19. stoletju.
Pred odkritjem toharščine je veljala poenostavljena zemljepisna delitev indoevropskih jezikov na [[Indoevropski_jeziki#Delitev_kentum-satem|kentumske in satemske]], po kateri naj bi bile kentumske veje razširjene na zahodu, satemske pa na vzhodu. Kljub svoji skrajno vzhodni zemljepisni legi pa je toharščina kentumska veja in obenem kaže pomembne morfološke vzporednice s severnoevropskimi vejami indoevropskih jezikov (npr. z [[germanski jeziki|germanskimi jeziki]]). Med kentumske spadajo tudi kasneje odkriti [[anatolski jeziki]] v Mali Aziji. Na podlagi jezikoslovne teorije o valovih nemškega jezikoslovca Johannesa Schmidta je bila postavljena nova hipoteza, po kateri satemski jeziki predstavljajo inovacijo v osrednjem delu indoevropske pradomovine, kentumski jeziki pa predstavljajo starejšo periferno razvojno stopnjo.
==Sklici==
| |||