Golica, Koroška: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Miran77 (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: thumb|Golica, pogled iz zahodne strani '''Golica''' (nemško ''Koralpe''; pogovorno tudi ''Koralm'') je pogorje v območju L...
 
Miran77 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
 
== Topografija ==
[[Image:Karte Koralpe.gif|thumb|Zemljevid Golice]]
Golica na zahodu meji na [[Labotska dolina|Labotsko dolino]], na severu na gorsko sedlo Packsattel, na vzhodu na zahodnoštajersko gričevje, na jugu pa se preko gorskega sedla [[Sobote]], ki povezuje dolino [[Drava|Drave]] z dolino reke Sulne (nemško ''Sulmtal''), preko Kobanskega spusti vse do [[Dravska dolina|Dravske doline]]. Po grebenu Golice poteka deželna meja med avstrijskima zveznima deželama Koroško in Štajersko. Čeprav najvišja območja pogorja izkazujejo nekatere visokogorske značilnosti, predstavljajo največji del Golice predvsem sredogorske oblike.
 
Vrstica 18 ⟶ 17:
Golica sestoji iz velike povzdignjene planote, ki je bila v nekem obdobju geološke zgodovine narita nad ostala območja Lavantinskih alp. Na zahodu jo omejuje [[Svinja planina]], na vzhodu pa se pogreza pod sedimente štajerskega grebena. Na jugu se njena kameninska sestava nadaljuje v geološko sorodnem [[Pohorje|Pohorju]]. Sestavljajo jo predvsem metamorfne kamenine.
 
Golica je dobila njeno današnjo podobo med [[ledena doba|ledeno dobo]], ko se je preko procesa [[erozija|erozije]] precej zgladila. Njeno slovensko ime verjetno izvira iz ogolele in gladke podobe , ki jo razlikuje od sosednjih pogorij.
 
Silikati na Golici vsebujejo veliko [[litij|litija]], zato Golica predstavlja eno od največjih nahajlišč litija v [[Evropa|Evropi]]. Dve kamenini, ki jih je možno najti na Golici, sta tudi kremen in marmor, ki se uporabljata v proizvodnji stekla, keramike, porcelana in izolacijskih materialov.<ref>Leopold Weber (Hrsg.): ''Handbuch der Lagerstätten der Erze, Industrieminerale und Energierohstoffe Österreichs. Erläuterungen zur metallogenetischen Karte von Österreich 1&nbsp;:&nbsp;500.000 unter Einbeziehung der Industrieminerale und Energierohstoffe.'' Archiv für Lagerstättenforschung Band 19 Wien 1997. Geologische Bundesanstalt ISBN 3-900312-98-2 ISSN 0253 – 097X. (Verzeichnis der bearbeiteten Rohstoffvorkommen, nach ÖK-Blättern geordnet, Seite 25). [http://www.geologie.ac.at/filestore/download/AL0019_001_A.pdf] (43 MB) </ref>
Vrstica 35 ⟶ 34:
 
 
 
{{Coordinate |NS=46/48//N |EW=14/59//E |type=mountain |elevation=2140 |region=SI/AT-2/AT-6}}
 
[[ceb:Koralpe]]