Jernej Kopitar: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
 
Diplomiral je na ljubljanskem liceju in bil najprej zasebni učitelj v [[Žiga Zois|Zoisovi]] hiši. Kasneje je bil tajnik, knjižničar ter varuh mineraloške zbirke. V Zoisovem krožku je spoznal pesnika [[Valentin Vodnik| Valentina Vodnika]], dramatika [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] in pesnika ter jezikoslovca [[Jurij Japelj|Jurija Japlja]]. Z Zoisovo finančno podporo je 1808 odšel na Dunaj, da bi študiral pravo. Tam je ostal do svoje smrti 11. avgusta 1844. Pokopan je na ljubljanskem pokopališču [[Navje]].
 
[[Slika:Grave of Jernej Kopitar at Navje park in Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Kopitarjev grob na ljubljanskih [[Navje|Navjah]]]].
 
==Delo==
V avstrijskih znanstvenih časopisih je Kopitar objavljal spise o jeziku, zgodovini, literaturi in kulturi Slovencev in drugih slovanskih narodov. Teh spisov je 126. Vsa njegova dela so bila napisana v [[nemščina| nemščini]] in [[latinščina| latinščini]].
[[Slika:Grave of Jernej Kopitar, Vienna.jpg|thumb|Kopitarjev grob na [[Dunaj]]u]]
[[Slika:Grave of Jernej Kopitar at Navje park in Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Kopitarjev grob na ljubljanskih [[Navje|Navjah]]]].
Njegova zasluga je bila, da je leta 1817 na ljubljanskem liceju nastala stolica za slovenski jezik, ki jo je zasedel njegov učenec [[Franc Metelko]]. Tam je poučeval tudi [[Vuk Stefanović Karadžić]], katerega delo je Kopitar zelo cenil. Po njegovem mnenju naj bi bila srbska poezija zgled slovenskim pesnikom.
 
9

urejanj