Ašhabad: Razlika med redakcijama

Ašhabad je razmeroma mlado mesto. Nastalo je iz vasi z istim imenom, ki so jo ruski častniki okupirali leta 1881. Nahaja se blizu mesta Nise, starodavne prestolnice [[Parti|Partskega cesarstva]], ki je zrasla na ruševinah mesta Konjikala ob [[Svilna cesta|Svilni cesti]], ki je bilo prvič omenjeno v 2. st. pr. n št. ter je bilo porušeno v potresu[[potres]]u v 1. st.pr.n.št. Mesto je bilo obnovljeno zaradi svoje ugodne lokacije ob Svilni cesti in je delovalo vse do njegovega uničenja od [[Mongoli|Mongolov]] v 13. stoletju.

Leta 1869 so ruski vojaki zgradili utrdbo na hribu v bližini vasi kar je kmalu pritegnilo trgovce in obrtnike na tem območju. Ašhabad je bil do leta 1881 del Perzije[[Perzija|Perzij]]e, ko je bil z Akhalsko pogodbo prenesen [[Ruski imperij|carski Rusiji]]. Rusija se je odločila razviti Ašhabad kot regionalni center zaradi bližine meje s Perzijo pod britanskim vplivom. Bilo je prijetno mesto z evropskim stilom gradnje, trgovinami in hoteli. Leta 1908 je bil zgrajen prvi Bahá'í tempelj v Ašhabadu.

Sovjeti ustanovijo Ašgabad v decembru 1917. V juliju 1918 se je koalicija Mensheviks (socialni revolucionarji in nekdanji carski častniki) uprla proti boljševikom in ustanovila izvršni odbor Ašhabada. S podporo generala Mallesona se Britanci v aprilu 1919 umaknejo in Sovjeti iz Taškenta[[Taškent]]a prevzamejo nadzor nad mestom. V juliju 1919 se mesto preimenuje v Poltoratsk (Полторацк) po lokalnem revolucionarju. Ime Ašhabad je bila ponovno obnovljeno leta 1927 po ustanovitvi Turkmenske RVS, kot sovjetske republike. Od tedaj dalje mesto doživi hitro rast in industrializacijo. V večjem potresu 6. oktobra 1948 je bilo precej poškodovano. Potres 7,3 stopnje po Richterjevi lestvici je ubil 110-176.000 ljudi (2/3 prebivalcev mesta), čeprav je bila uradna številka Sovjetske zveze le 40.000.

* [[Mošeja]] Ertugrul Gazi poimenovana po Ertuğrul.

* Muzeji[[Muzej]]i: sodobne umetnosti, muzej preprog, znan po svoji impresivni zbirki tkani preprog (tudi največjih na svetu), zgodovinski muzej in muzej narodne zgodovine, ki prikazuje artefakte, ki segajo v Partsko obdobje in perzijske civilizacije.

* [[spomenik]] nevtralnosti je 75 m visok obelisk okronan z zlatim kipom pokojnega predsednika Saparmurat Nijazova (znan tudi kot Turkmenbashi ali vodja vseh Turkmencev).

Za mesto so značilno strogo bele barve. Vse fasane so obložene z belim vietnamskim marmorjem[[marmor]]jem (plošče predpisanih mer 30 x 60 cm). Vse polno je vodometov[[vodomet]]ov ob javnih zgradbah in vzdolž [[avenija|avenij]], veliko je zelenic in cvetja. Vsa cesta oprema (svetilke, semaforji, znaki) je iz nerjavečega jekla[[Jeklo|jekl]]a.