Koroški plebiscit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 49:
== Interpretacije in posledice ==
Koroški plebiscit je zgodovinsko zaznamoval življenje Koroške, še posebej pa [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] vse do današnjih dni. Nemške skrajno desne nacionalistične skupine, [[Heimatdienst|brambovske]] organizacije in [[pangermanstvo|pangermansko]] orientirane politične stranke so takoj po izpeljanem plebiscitu začele razlagati njegove rezultate v skladu z njihovo siceršnjo nestrpno ideologijo ''"Kärntner spricht Deutsch/Korošec govori nemško"''. Nemško nacionalistični krogi so trdili, da se koroški Slovenci na plebiscitu dejansko niso odločili samo za pripadnost moderni republiki [[Avstrija|Avstriji]], temveč tudi za pripadnost širšemu [[Nemci|nemštvu]]. Rezultati plebiscita so jim služili predvsem kot opravičilo za nadaljevanje agresivne politike ponemčevanja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. Del slovensko govorečega prebivalstva, ki je iz takšnih ali drugačnih razlogov glasoval za priključitev Avstriji (okoli 40%), so enostransko in neosnovano razglasili za ''"Nemcem prijazne/Deutsch-freundlich"''. Iz tovrstnih interpretacij se je kasneje razvila tudi popolnoma nestrokovna in na [[rasizem|rasizmu]] utemeljena [[Vindišarska teorija]], ki je med [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] pripeljala do brutalnega [[nacizem|nacističnega]] preganjanja Slovencev in poskusov njihove dokončne odstranitve s Koroškega. Vodilni nemško-koroški politiki post-plebiscitnega medvojnega časa, na primer [[Arthur Lemisch]], so narodno zavedne koroške Slovence obravnavali kot "zaslepljence, ki jih je potrebno v teku ene generacije ponovno vrniti v pravo (nemško) koroštvo" in napovedovali, da "želimo odstraniti vse tiste, ki škodujejo svetemu miru naše dežele."
Koroško-slovenska stran je bila ob rezultatih plebiscita očitno šokirana in si dolgo ni opomogla. Znotraj slovenske skupnosti so se začela medsebojna obtoževanja, prepiri in delitve. Slovence, ki so iz svojih razlogov glasovali za Avstrijo, se je začelo obravnavati kot narodne izdajalce in jih obtoževati za neuspeh na plebiscitu, s tem pa se jih je nehote in neupravičeno potiskalo v takoimenovani ''vindišarski'' tabor. Tako razdeljena in neenotna slovenska skupnost je postala lahek plen za okrepljeno medvojno dejavnost nemško-nacionalnih in pangermanskih organizacij, ki za dosego svojih ciljev (trajno ponemčenje Južne Koroške) ni izbirala sredstev. Odliv prebivalstva iz slovensko govoreče skupnosti, ki je bil vse od uvedbe [[utrakvistično šolstvo|utrakvističnega šolstva]] na Južnem Koroškem zelo očiten in ki je število slovensko govorečih med leti 1869 in 1910 skoraj razpolovil, se je po plebiscitu samo še stopnjeval. Koroško-slovenska stran je izgubila odprt stik z matico za skoraj 70 let. V post-plebiscitnem obdobju sta imeli [[Avstrija]] in [[Kraljevina SHS]] vseskozi napete politične odnose in meja med njima je bila tesno zaprta, kar je koroškim Slovencem samo škodilo. Slovenci na obeh straneh meje so tesnejše stike obnovili šele za časa [[2. svetovna vojna|2.svetovne vojne]] in slovenskega [[NOB|narodno-osvobodilnega boja]], ko so se v upor proti nacističnemu preganjanju vzdignili koroški partizani na [[Obirsko|Obirskem]], na [[Svinja planina|Svinji planini]], v [[Podjuna|Podjuni]] in na širšem območju [[Karavanke|Karavank]]. Njihove napore je podpirala središčna [[OF]] slovenskega naroda, ki je imela za enega svojih ciljev tudi združitev vseh [[Slovenci|Slovencev]] v enotni državi. Po 2. svetovni vojni, ko je že kazalo, da se bodo razmere za koroške Slovence izboljšale in da bodo lahko tudi kot avstrijski državljani ohranili svoj jezik, kulturo in povezanost z matičnim narodom, je med obe državi padla [[železna zavesa]]. Avstrija, čeprav uradno nevtralna, je bila vključena v blok demokratičnih zahodnih zaveznikov pod vodstvom [[ZDA]], Slovenija pa kot del nove [[socializem|socialistične]] [[Jugoslavija|Jugoslavije]] v blok vzhodnih totalitarnih režimov pod vodstvom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Železna zavesa se je kmalu izkazala kot samo še en dejavnik v pospešenem raznarodovanju koroških Slovencev, saj so postali vsi narodno zavedni Slovenci na Koroškem v očeh njihovih nemško govorečih sodržavljanov tudi "komunisti" ali "socialisti" in se v tem smislu dojemali kot sovražni demokratični avstrijski politični ureditvi. Organiziranemu protislovenskemu hujskaštvu, ki je bilo na Koroškem prisotno že vsaj od sredine 19. stoletja, se je sedaj pridružilo še protikomunistično hujskaštvo, ki je dobilo v obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] odlično priložnost, da svoje siceršnje skrajnodesničarske in rasistične poglede skrije pod pretvezo "borbe proti komunizmu", pri čemer je "komunizem" skoraj vedno sovpadal s "slovenstvom" in slovanstvom nasploh.
| |||