Idiom: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: ca:Idiotisme idiomàtic |
m r2.7.3) (robot Dodajanje: af:Idioom; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 1:
Prvotni pomen besede '''idióm''' je ''govorica, jezik, narečje''. Stalne besedne zveze, ki so prešle iz pogovornega v knjižni jezik, se zato imenujejo ''idiomatični izrazi''. V zadnjih časih so stalne besedne zveze prevzele ime izvornega pomena in se obravnavajo enostavno kot ''idiomi''.
Idiom je [[fraza]], katere pomena ne moremo razločiti iz dobesedne definicije, ampak se navezuje na preneseni pomen, ki ga lahko razberemo samo skozi uporabo. V [[jezikoslovje|jezikoslovju]] so idiomi pogosto poznani kot fraze, ki nasprotujejo konceptu kompozicije, vendar je ta definicija zadnje čase postavljena pod vprašaj. Morda primernejša je definicija [[John Saed|Johna Saeda]]: besede, ki [[kolokacija|kolokacijsko]] spadajo skupaj, po njegovem namreč sčasoma dobijo fiksni pomen. Ta kolokacija (besede, ki so pogosto uporabljene v skupini) kmalu spremeni definicijo vsake izmed besed, ki soobstajajo v tej skupini. Kolokativne besede torej razvijejo specializiran pomen, ki je različen od tistega, ki smo ga poznali prej, in tako nastane idiom, na primer »Res me je vrglo po tleh, ko me je na najinem prvem zmenku vprašal, če bi lahko plačala večerjo.«
V angleškem idiomu ''to kick the bucket'' (pomen: umreti) poslušalec, ki bi poznal samo izraza to kick (brcniti) in bucket (vedro) ne bi mogel sklepati o dejanskem pomenu tega idioma. Čeprav se ta fraza lahko nanaša dobesedno na brcanje vedra z nogo, je rojeni govorci najpogosteje ne uporabljajo v tem pomenu. Fraze ne moremo dobesedno prevesti v druge [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|
Drugi tip idioma je uporaba besede, ki ima več pomenov in katere dejanski pomen lahko določimo samo glede na [[sobesedilo]]. Idiomi zato radi zmedejo tiste govorce, ki jih niso navajeni uporabljati. Študentje tujega jezika, na primer, se morajo idiome v tem jeziku naučiti na enak način, kot se učijo druge tuje besede. Veliko besed v živih jezikih ima idiomatske korenine, vendar smo jih govorci z uporabo tako uspešno prilagodili jeziku, da se je njihov idiomatski pomen popolnoma izgubil.
== Idiomi in kultura ==
Običajno je idiom [[metafora]], ki od govorca zahteva določeno predznanje, izkušnje ali informacije o kulturi, kjer se idiom uporablja, da je govorec sposoben razumeti njegov pomen. Če bi idiom razgradili na osnovne komponente (posamezne besede), iz posameznega pomena besed ne bi mogli razbrati pomena celotnega idioma. Posamezne besede v idiomu so namreč izgubile svoj izvirni pomen.
Vrstica 15:
Med idiome lahko uvrstimo tudi večbesedne zveze kot so [[pregovor]]i (Kdor prej pride, prej melje), [[rek]]i, simile (Režati se kot pečen maček) in družbene formule (Kako si?).
Idiomi imajo različno zgradbo. Dvobesedne idiome Lahko jih sestavlja zveza [[pridevnik]]a in [[samostalnik]] (jara kača [dolga in neresnična zgodba], črna ovca [kdor je edini drugačen, slab]), dveh samostalnikov (jabolka in hruške [dve čisto različni stvari]), [[glagol]]a in [[samostalnik]]a (kuhati/pasti mulo; pasti dolgčas). Idiomi so lahko [[
== Viri ==
* Filimonova, Tatjana (2001). »Primerjalna analiza slovenskih in ruskih frazemov z živalskimi poimenovanji«. ''Mednarodni simpozij Obdobja - Metode in zvrsti: Slovenski knjižni jezik - aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje''. December, 20. številka (dostopno na [http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=4&L2_ID=38&L3_ID=57&LANG=slo]).
Vrstica 25:
[[Kategorija:Fraze]]
[[af:Idioom]]
[[ar:كناية]]
[[bg:Идиом]]
| |||