Prva Panonija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{drugipomeni3|Panonija (razločitev)}} {{infopolje Bivša država |native_name = |conventional_long_name = Prva Panonija<br>{{aut|Pannonia Prima}} |common_name ... |
zaključek |
||
Vrstica 25:
}}
'''Prva Panonija''' ([[latinščina|latinsko]]: Pannonia Prima), [[rimska provinca]], ustanovljena leta 296 z reformami cesarja [[Dioklecijan]]a. Pred tem je bila del province [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]], ki se je postopoma razdelila na štiri manjše upravne enote: Prvo Panonijo, [[Druga Panonija|Drugo Panonijo]], [[Panonija Valerija|Valerijo]] in [[Savska Panonija|Savijo]]. Delitev je bila zaključena v času cesarja [[Konstantin I.|Konstantina I.]].<ref>A. Mocsy, ''Pannonia and Upper Moesia'', Boston, Routledge and Kegan Paul Ltd., 1974, str. 272-273.</ref> ''[[Notitia Dignitatum]]'' pravi, da je provinco upravljal ''[[praeses]]''.
==Geografija==
Obsegala je dele sedanje [[Madžarska|Madžarske]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Slovenija|Slovenije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]]. Njeno glavno mesto je bila [[Sombotel|Savaria]], sedanji Szombathely, ki so jo zgradili med vladanjem cesarja [[Klavdij]]a. Mesto je stalo na pomembnem križišču [[jantarna cesta|jantarne ceste]], ki je povezovala [[Baltik]] z [[Akvileja|Akvilejo]], in ceste med [[Trier]]jem in Sirmijem.<ref>K. Poczy, ''Pannonian Cities'', The Archaeology of Roman Pannonia, Budimpešta, Akadémiai Kiadó, 1980. str. 243.</ref> Drugi pomembni mesti sta bili Vindobona, sedanji [[Dunaj]], in Scarbantia, sedanji [[Sopron]].<ref>A. Mocsy, ''Pannonia and Upper Moesia'', Boston, Routledge and Kegan Paul Ltd., 1974. sl. 59.</ref> Upravno središče Prve Panonije, [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacije]] in [[Norik (rimska provinca)|Norika ]] je bilo v Sirmiju.<ref>L. Barkoczi, ''History of Pannonia'', The Archaeology of Roman Pannonia, Budimpešta, Akadémiai Kiadó, 1980, str. 109</ref>
Prva Panonija je bila v severozahodni četrtini nekdanje province Panonije. Na zahodu je mejila na [[Alpe]], ki so spadale v Norik,<ref>Strabon, ''Geografija'', 7.5.3.</ref> na severu na [[Donava|Donavo]], na jugu pa na [[Drava|Dravo]]. Na vzhodu jo je od [[Valerija (rimska provinca)|Valerije]] delila sporna meja sever-jug, ki se je dotikala vzhodnega konca [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] (''lacus Pelso'').<ref>A.Mocsy, ''Pannonia and Upper Moesia'', Boston, Routledge and Kegan Paul Ltd., 1974. sl. 59.</ref> Na drugi strani jezera je ob cesti Sirmij-Savarija stala trdnjava Valcum, sedanja Fenékpuszta, ki je bila zgrajena v [[Konstantin I. Veliki|Konstantinovem]] času in je bila središče cesarskega [[latifundij]]a. Edina zunanja meja province je bila na reki Donavi, ki je bila lahko branljiva, zato je bilo ob njej samo nekaj utrdb.<ref>A. Mocsy, ''Pannonia and Upper Moesia'', Boston: Routledge and Kegan Paul Ltd., 1974, ", str. 302-307. </ref>
==Propad==
Cesar [[Gracijan]] je začel v Panoniji naseljevati [[Huni|Hune]] kot rimske [[Foederati|federate]].<ref>A. Salamon, A. Cs. Sos, ''Pannonia - Fifth to Ninth Centuries'', The Archaeology of Roman Pannonia, Budimpešta, Akademiai Kiado, 1980, str. 397.</ref> Po letu 375 se rimski denar po celi Panoniji severno od Drave ni več uporabljal, kar pomeni, da je rimski vpliv v regiji močno upadel. Federati, [[Vzhodni Goti]] in Huni so stalno povzročali težave, ki jih je [[Klavdijan]] leta 399 opisal kot ''"stalno obleganje"''. Provinca se je pod Generidom še držala, do leta 427 pa se je popolnoma asimilirala v hunsko okolje. Rim ni nikoli več vzpostavil svoje oblasti na tem ozemlju, čeprav je uradno ostalo rimska provinca vse do propada vzhodnogotskega kraljestva leta 553.<ref>A. Mocsy, ''Pannonia and Upper Moesia'', Boston, Routledge and Kegan Paul Ltd., 1974, str. 342-349.</ref>
==Sklici==
{{opombe|
{{Rimske province leta 117}}
[[Kategorija:Rimske province]]
[[Kategorija:Zgodovina Madžarske]]
[[Kategorija:Zgodovina Avstrije]]
[[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]]▼
[[Kategorija:godovina Slovaške]]▼
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
▲[[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]]
[[en:Pannonia Prima]]
| |||