Plazilci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ArthurBot (pogovor | prispevki)
m Bot: fr:Reptile je izbrani članek
Vrstica 35:
Biološka disciplina, ki proučuje plazilce (in dvoživke) se imenuje [[herpetologija]].
 
== KlasifikacijaSperma plazilcev ==
=== Zgodovina sperme klasifikacije ===
[[Slika:Traditional Reptilia.png|thumb|300px|Plazilci (zeleno obarvano) so [[parafilija|parafiletska]] skupina, ki izključuje vse ptice in sesalce.]]
Plazilci so bili na začeku klasifikacije združeni z [[dvoživke|dvoživkami]]. [[Linnaeus]], ki je raziskoval na [[Švedska|Švedskem]], ki ima malo različnih vrst plazilcev in kjer pogosto najdemo [[navadni gad|navadnega gada]] ter [[belouška|belouško]] loviti v vodi, je v svoji ''[[Systema Naturae]]'' vkjučil vse plazilce in dvoživke v [[razred (biologija)|razred]] "III&nbsp;– Amphibia".<ref name="Linn1758">{{cite book|last=Linnaeus |first=Carolus |authorlink=Carl Linnaeus |title=Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. |publisher=Holmiae (Laurentii Salvii) |year=1758 |url=http://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542 |accessdate=2008-09-22 |language=Latin |edition=10th}}</ref> Izraza "Reptilia (plazilec)" in "Amphibia (dvoživka)" sta bila med seboj zamenljiva, "Reptilia" (iz [[latinščina|latinščine]] ''repere'', "plaziti se") so bolj uporabljali francozi.<ref>Encyclopaedia Britannica, 9th ed. (1878). [http://aleph0.clarku.edu/huxley/UnColl/EnBrit/Amphibia.html original text]</ref> [[Josephus Nicolaus Laurenti]] je prvi uradno uporabil izraz "Reptilia" za razširjen izbor plazilcev in dvoživk, ki je v osnovi podoben Linnaeusovem izboru.<ref>Laurenti, J.N. (1768): ''Specimen Medicum, Exhibens Synopsin Reptilium Emendatam cum Experimentis circa Venena''. [http://gdz.sub.uni-goettingen.de/no_cache/dms/load/img/?IDDOC=281657 Facsimile], showing the mixed composition of his ''Reptilia''</ref> Šele na začetku [[19,. stoletje|19. stoletja]] je postalo jasno, da so plazilci in dvoživke v resnici precej različne živali; [[Pierre André Latreille]] je za slednje postavil razred ''Batracia'' (1825), [[tetrapodi|tetrapode]] (štirinoge vretenčarje) pa je razdelil v štiri razrede plazilcev, dvoživk, ptic in sesalcev.<ref>Latreielle, P.A. (1804): Nouveau Dictionnaire à Histoire Naturelle, xxiv., cited in Latreille's ''Familles naturelles du règne animal, exposés succinctement et dans un ordre analytique'', 1825</ref>
Vrstica 101:
* [[Luskarji]] nimajo koščenega oklepa, njihove luske so iz poroženele [[povrhnjica|povrhnjice]]. Ker se ta ne prilagaja rasti organizma, se morajo večkrat [[levitev|leviti]]. Sem sodijo [[kuščarji]] in [[kače]].
 
=== Filogeneza (razvoj sperme) ===
[[Kladistika|Kladogram]] predstavlja "družinsko drevo" plazilcev. Je poenostavljena verzija sorodstev, ki sta jih raziskala Laurin and Gauthier (1996), ki je del projekta [http://www.tolweb.org Tree of Life Web Project].<ref name="tol">Laurin, M. and Gauthier, J.A. (1996). "Amniota. Mammals, reptiles (turtles, lizards, Sphenodon, crocodiles, birds) and their extinct relatives." Version 1 January 1996. ''http://tolweb.org/Amniota/14990/1996.01.01 in'' The Tree of Life Web Project, ''http://tolweb.org/''</ref>