Trebinje, Bosna in Hercegovina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
slike
Radek (pogovor | prispevki)
Vrstica 85:
Najnovejše arheološke raziskave, ki so bile opravljene v letih 1997 in 1998, so potrdile domnevo o neprekinjeni naseljenosti področja Trebinja od [[kamena doba|kamene dobe]] do danes. Prazgodovinskih objektov (tumuli in gradišča) je nekaj tisoč, do sedaj raziskanih pa je samo nekaj deset. Pri Bileći so odkrili [[Iliri|ilirsko]] Kačanjsko grobnico z zelo nenavadnim načinom pokopavanja in grobnimi pridatki, od katerih so nekateri prinešeni iz [[Grčija|Grčije]]. To pomeni, da so imeli davni prebivalci sedanje vzhodne Hercegovine živahne stike s širšo okolico.
 
Okoli leta 380 pr. n. št. so se pod pritiskom [[Kelti|Keltov]] na levi breg spodnjega toka reke [[Neretva|Neretve]] priselili ilirski [[Ardijejci]], porazili [[Avtarijati|Avtarijate]] in poselili ozemlje od spodnjega toka Neretve do Vojuše v [[Albanija|Albaniji]].<ref>A. Stipčević (1989), ''Iliri: povijest, život, kultura'', Zagreb, Školska knjiga, str. 38.</ref><ref> J. J. Wilkes (1992), ''The Illyrians'', 1992, ISBN 0-631-19807-5, str. 188</ref><ref >M. Šašel Kos, [http://books.google.com/books?cd=1&hl=el&id=opBpAAAAMAAJ&dq=ardiaei+located&=+who+located+the+Ardiaei+in+the+southern+Illyrian+area+in+present-day+Montenegro#search_anchor ''Appian and Illyricum'']</ref>. V [[ilirske vojne|tretji ilirski vojni]] so [[Antičnirimska Rimvojska|Rimljani]] leta 168 pr. n. št. razbili ilirsko-makedonsko zavezništvo in Ilire dokončno vključili v svoje cesarstvo.<ref>D. Rendić-Miočević (1989), ''Iliri i antički svijet'', Split, Književni krug, str. 16-17.</ref>
 
=== Srednji vek ===