Panonska nižina: Razlika med redakcijama

V obdobju [[pliocen]]a (pred 60. milijoni let), je večino današnje kopne [[Evropa|Evrope]] bilo pod morsko gladino plitvega morja, imenovanega [[Tetis]] (po grški boginji morja in [[Ahil]]ovi materi [[Tetida|Tetidi]]). Alpski in karpatski [[orogeneza|orogenezi]] sta dvignili dno Tetisa, tako, da je morje presahnilo. Na območju današnje Panonske nižine se je voda zadržala najdlje, saj tukaj ni bilo orogeneze.

 

Panonska nižina je poimenovana po rimski provinci [[Panonia]]. [[Panem]] pomeni v latinščini kruh. V času [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] je bila Panonija žitnica cesarstva. Preko Panonije so v cesarstvo vdirali [[Huni]] in [[Vandali]]. Po padcu Rimskega imperija v [[5. stoletju|5. stoletju n. št.]] so Panonijo naselili [[Slovani]]. Kasneje je tudi na ozemlju Panonske nižine bila proglašena [[kneževina]] [[Karantanija]]. Karantanija je obsegala [[Norik]] in del Panonie, obe bivši [[rimska provinca|rimski provinci]]

 

Osrednji [[habitat]] pragoveda, imenovanega [[tur (govedo)|tur]], je bila Panonska nižina. Tura so dokončno iztrebili v [[srednji vek|srednjem veku]]. Nasledile so ga številne pasme sodobnega [[govedo|goveda]]. V času Rimskega cesarstva, predvsem v zgodnjem obdobju, so v Panonski nižini kraljevali celo levi. Od tega časa naprej se lev pogosto pojavlja v [[ikonografija|ikonografiji]] evropskih držav.

 

== Značilnosti ==