Oljenka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog
Radek (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 4:
Oljenko so pričeli uporabljati koncem 4. tisočletja pr. n. št. v [[Stari Egipt|starm Egiptu]]. Od tam se je razširila na področje kretsko-mikenske kulture, v Palestino in Fenicijo. V [[Stara Grčija|Grčiji]] se je oljenka znova pojavila v 7. stoletju pr. n. št. Uporabljali so jo za razsvetljevanje prostorov in javno razsvetljavo, kot simbol [[svetloba|svetlobe]] pa je bila pomembna pri [[verski obred|verskih obredih]] in [[ljudski običaj|ljudskih običajih]]. Oljenke so navadno izdelane iz [[keramika|keramike]] ali [[bron]]a, redkeje pa tudi iz drugih materialov. Znani sta dve osnovni obliki oljenk: starejše oljenke imajo odprto, mlajše pa pokrito posodo za olje. Oblika in okras sta zelo odvisni od mode in kraja nastanka, zato so oljenke v [[arheologija|arheologiji]] zelo pomembne pri raziskovanju trgovskih poti in datiranju.
 
Na Slovenskem so se oljenke pojavile sočasnoz [[Antičnistarorimska Rimcivilizacija|rimskim]] zavzetjem [[jug]]ovzhodnih [[Alpe|Alp]] v 2. polovici 1. stoletja pr. n. št. Oljenke so na področje naših krajev najprej uvažali, nato pa so jih pričele izdelovati domače [[lončarstvo|lončarske]] delavnice, ki so izdelovale dva najbolj razširjena tipa : reliefne in pečatne oljenke. Pri prvih je bil krovni del okrašen s prizori iz [[mitologija|mitologije]], vsakdanjega življenja ali [[narava|narave]], za druge pa je bil značilen lončarjev [[pečat]] na dnu.
 
Na [[Ptuj]]u in [[Emona|Emoni]] so bili pri arheoloških delih odkriti kalupi za izdelovanje oljenk, o lokalni proizvodnji pa pričajo pečati lončarjev. V vzhodnem delu [[Rimski imperij|rimskega imperija]], tudi na območju [[Slovenija|Slovenije]], so bile zelo pomembne oljenke iz [[Afrika|severnoafriških]] delavnic, ki so bile pogosto okrašene s [[krščanstvo|krščansko]] motiviko. Po koncu [[Antika|antike]] so se oljenke obdržale predvsem v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], v[[Evropa|srednji Evropi]] pa so v ospredje stopile [[sveča|sveče]] goreče trske in [[baklja|baklje]]. Srednjeveške oljenke so imele skledasto obliko, lončena posoda za olje pa je bila odprta. Od 17. stoletja dalje pa so izboljšali posodo in posledično zmanjšali dimljenje ter izboljšali [[svetilnost]]. Sčasoma pa so posodi dodali še [[porcelan]]ast ali [[steklo|steklen]] senčnik. Na začetku 19. stoletja pa je bila zopet priljubljena rimska oblika. V drugi polovici 19. stoletj pa je oljenko spodrinila [[petrolejka]].