Panonija (rimska provinca): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Octopus je premaknil(-a) stran Panonija na Panonija (rimska provinca): Vsebina ustreza rimski provinci |
infopoljr, slog, |
||
Vrstica 1:
{{drugipomeni3|Panonija}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name =
|conventional_long_name = Panonija<br>{{aut|Pannonia}}
|common_name = Panonija
|subdivision = [[Rimska provinca|provinca]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]
|nation =
|p1 =
|s1 = Pannonia Superior
|flag_s1 = Vexilloid of the Roman Empire.svg
|s2 = Pannonia Inferior
|flag_s2 = Vexilloid of the Roman Empire.svg
|year_start = 9 pr. n. št.
|event_end = vključena v Ilirik
|year_end = 107
|date_end = [[Trajan]] razdeli provinco na [[Gornja Panonija (rimska provinca)|Gornjo Panonijo]] (zahodni del z glavnim mestom [[Carnuntum]]) in [[Spodnja Panonija (rimska provinca)|Spodnjo Panonijo]] (vzhodni del z glavnima mestoma [[Aquincum]] in [[Sremska Mitrovica|Sirmium]])
|image_coat =
|image_map = REmpire-Pannonia.png
|image_map_caption = Lega province Panonije v Rimskem cesarstvu
|continent = Evropa
|capital = [[Carnuntum]],<ref> A. Haywood, C. Sieg, ''Lonely Planet Vienna'', 2010, str 21. [http://books.google.com/books?id=FL-n5nfBm6cC&pg=PA21&dq=%22capital+of+pannonia%22&hl=sr&ei=bJLKTqa1PM2k4ATZ9IEi&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=9&ved=0CFMQ6AEwCDgU#v=onepage&q=%22capital%20of%20pannonia%22&f=false Vienna]</ref><br>[[Sremska Mitrovica|Sirmium]],<ref>S.G. Goodrich, ''History'', 3. knjiga, Jenks, Palmer, 1835, str. 111.</ref><br>[[Szombathely|Savaria]],<ref>A. Lengyel, G.T. Radan, The Archaeology of Roman Pannonia, University Press of Kentucky, 1980, str 247 [http://books.google.com/books?ei=EJLKTtumCqb44QTKzcxl&ct=result&hl=sr&id=TvMjAQAAIAAJ&dq=%22capital+of+pannonia%22&q=%22the+capital+of+pannonia+in%22#search_anchor]</ref><br> [[Aquincum]],<ref>P. Szabó, ''People and nature in historical perspective'', Central European University Press, 2003, str. 144 [http://books.google.com/books?id=ft2d-zrlLWcC&pg=PA144&dq=%22capital+of+pannonia%22&hl=sr&ei=tpTKTuq2EbLc4QT8qpFV&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CC8Q6AEwATge#v=onepage&q=%22capital%20of%20pannonia%22&f=false]</ref><br> [[Ptuj|Poetovio]]<ref>Historical outlook: a journal for readers, students and teachers of history, 9, American Historical Association, National Board for Historical Service, National Council for the Social Studies, McKinley Publishing Company, 1918, str 194. [http://books.google.com/books?id=uBDGAAAAMAAJ&q=%22capital+of+pannonia%22&dq=%22capital+of+pannonia%22&hl=sr&ei=r5XKToDsCMOQ4gT2-NVP&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCwQ6AEwADhG]</ref> ali<br> [[Vindobona]].<ref>[http://books.google.com/books?id=2jNmDpPuSCkC&pg=PA915&dq=%22capital+of+pannonia%22&hl=sr&ei=TpbKTtn0FoPO4QSx2ZFG&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCwQ6AEwADha#v=onepage&q=%22capital%20of%20pannonia%22&f=false The Cottage Cyclopedia of History and Biography, M. Pierce, 1869, str. 915.]</ref>
|stat_area1 =
|stat_pop1 =
|stat_year1 =
|category=
|today = {{flag|Avstrija}}<br>{{flag|Bosna in Hercegovina}}<br>{{flag|Hrvaška}}<br>{{flag|Madžarska}}<br>{{flag|Slovaška}}<br>{{flag|Slovenija}}<br>{{flag|Srbija}}
|footnotes =
}}
[[Slika:Pannonia01.png|thumb|Zemljevid provinca Panonije]]
[[Slika:Pannonia02.png|thumb]]
'''Panonija''' ([[latinščina|latinsko]] ''Panonnia'', [[grščina|grško]] ''Παννονια,'' [[prekmurščina|prekmursko]] ''Panonia,'' [[madžarščina|madžarsko]] ''Pannónia'') [[Antični Rim|rimska]] [[provinca]], ustanovljena za časa cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] po zasedbi [[Tiberij]]a v letih 12-9 pr. n. št. in zatrtju panonsko - dalmatinskega upora v letih 6-9 nš. št.
Panonija, je bilo ozemlje, kjer so živela panonska plemena ([[Brevki]], [[Andizeti]], [[Amantini]], [[Jazi]], pozneje rimska provinca ''Pannonia''. Od 3. stoletja pr. n. št. so se plemena bolj ali manj [[kelti]]zirala, posebej [[Boji]] in [[Eraviski]], ki so prebivali v severnem in zahodnem delu Panonije. Obsegala je zahodni del ozemlja današnje [[Madžarska|Madžarske]], [[Gradiščanska|Gradiščansko]] z Dunajsko kotlino, velik del [[Hrvaška|Hrvaške]] do [[Sava|Save]] vključno s [[Srbija|srbsko]] [[Sremska Mitrovica|Sremsko Mitrovico]] in [[sever]]ovzhodno [[Slovenija|Slovenijo]] s [[ptuj]]skim območjem ter [[Dolenjska|Dolenjsko]]. Mejila je na [[Norik]] (
O bojih Rimljanov proti Panoncem stari viri poročajo zelo skopo; '''Siscio''' (današnji [[Sisak]]) so osvojili 119 pr. n. št. Po obrambnih vojnah je v
Panonski provinci po 2. stoletja n. št. je začela prevladovati rimska kultura, ki je imela zaradi legijskih taborov močan vojaški značaj. Okoli leta 100 n. št. je bila Panonija administrativno razdeljena na '''[[Gornja Panonija (rimska provinca)|Gornjo Panonijo]]''' (''Pannonia Superior'') na zahodu in na '''[[Spodnja Panonija (rimska provinca)|Spodnjo Panonijo]]''' (''Pannonia Inferior'') na vzhodu. Leta 297 je cesar [[Dioklecijan]] uvedel novo administrativno organizacijo države. Takrat je Panonijo razdelil na štiri področja in sicer: '''Gornjo Panonijo''' je razdelil na ''Savsko Panonijo'' na jugu (''Pannonia Savia, Ripariensis, Interamnensis'') s središčem v '''Sisciji''' (''Siscia - Sisak'') in na ''Prvo Panonijo'' na severu (''Pannonia Prima, Superior'') s sedežem v '''Savariji''' (''Savaria'' - [[Szombathely]]). '''Spodnjo Panonijo''' pa je razdelil na ''Drugo Panonijo'' na jugu(''Pannonia Sesunda, Inferior, Sirmensis'') s sedežem v '''Sirmiju''' (''Sirmium'' - [[Sremska Mitrovica]]) in na ''Panonijo Valerijo'' na severu (''Pannonia Valeria'', imenovana po hčeri Valeriji) s sedežem v '''Aquinumu''' (''Akvinum'' - ''Obuda'', ki je sedaj del [[Budimpešta|Budimpešte]]). Poleg naštetih mest so bili pomembni centri še ''Vindobona'' (sedaj [[Dunaj]]), ''Carnuntum'' (Karnuntom, sedaj Deutch-Altenburg, ki je del Dunaja), ''Arabona'' ([[Györ]]), ''Brigetio'' ([[Komarno]]), ''Mursa'' ([[Osijek]]), ''Taurunum'' ([[Zemun]]), ''Cimbrianae'' ([[Székesfehérvar]]) in ''Scarbantia'' ([[Sopron]]).
Panonija je veliko sodelovala v rimskih obrambnih vojnah. Okoli leta 380 so pričeli dele Panonije naseljevati [[Alani]], [[Goti]] in [[Huni]]. Na začetku 5. stoletja je bila razpuščena rimska uprava. Samo ''Spodnja Panonija'' je bila še pod [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnorimskim imperijem]]. V 6. stoletja so začeli področje Panonije naseljevati [[Slovani]]. Konec 9. in na začetku 10 stoletja pričnejo preko [[Karpati|Karpatov]] prodirati v Podonavsko nižino [[Madžari]] in pritiskati na Slovane z zavzetjem ''Panonije Valerije'' in ''Prve Panonije''. ''Savska in Druga Panonija'' pa sta ostali poseljeni s Slovani. Od tedaj se ime Panonija postopoma opušča; in se uporablja samo še kot arhaistična oznaka za Madžarsko (npr. »panonska flora«, »panonska kultura«).
== Sklici ==
{{opombe|1}}
== Viri ==
Vrstica 15 ⟶ 45:
*Veliki splošni leksikon; knjiga 13, DZS, Ljubljana, 2006
{{Rimske province leta 117}}
{{Slovenija}}
| |||