Anatolija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MerlIwBot (pogovor | prispevki)
m robot Odstranjevanje: pa:ਅਨਾਤੋਲੀਆ (deleted)
Radek (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 4:
Zaradi svoje strateške lege na stičišču [[Evropa|Evrope]] in Azije je bila Anatolija od [[prazgodovina|prazgodovine]] zibelka [[civilizacija|civilizacij]], kar izpričujejo [[neolitik|neolitske]] izkopanine v krajih [[Catal Höyük]], [[Cayönü]], [[Nevali Cori]], [[Hacilar]], [[Göbekli Tepe]] in [[Mersin]]. V isti čas sodijo tudi začetki [[Troja|Troje]], katere razvoj pa traja vse do [[železna doba|železne dobe]].
 
Med številna ljudstva in civilizacije, ki so se bodisi naselila v Anatoliji, bodisi jo zavojevale, sodijo [[Hatijci]], [[Luvijci]], [[Hetiti]], [[Frigijci]], [[Cimerijci]], [[Lidijci]], [[Perzijci]], [[Kelti]], [[Tabali]], [[Mešehi]], [[Antična Grčija|Grki]], [[Pelazgijanci]], [[Armenci]], [[antičnistarorimska Rimcivilizacija|Rimljani]], [[Goti]], [[Kurdi]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]], [[Seldžuki|Seldžuški Turki]] in [[Otomansko cesarstvo|Otomanski Turki]]. Omenjena ljudstva sodijo v različne etnične in [[jezikoslovje|jezikovne]] skupine. V dobi pisane zgodovine so se v Anatoliji govorili [[indoevropski jeziki|indoevropski]] in [[semitski jeziki]], kot tudi več jezikov, ki jim ne znamo določiti sorodnosti. Zaradi starosti indoevropske [[hetitščina|hetitščine]] in [[luvijščina|luvijščine]] so nekateri raziskovalci celo postavili hipotezo, da je Anatolija center, od koder so se razširili indoevropski jeziki. Spet drugi raziskovalci so postavili hipotezo o anatolskem izvoru [[Etruščani|Etruščanov]] v antični [[Italija|Italiji]].
 
Sedanji prebivalci Anatolije so potomci turških ljudstev, [[islam]]iziranih v [[srednji vek|srednjem veku]], in govorijo predvsem [[turščina|turško]]. Na jugovzhodu, ob meji z [[Irak]]om in [[Iran]]om, pa živi številčna [[Kurdi|kurdska]] skupnost.