Strela: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 12:
Poskuse s strelami in prve strelovode je izdelal [[Benjamin Franklin]]. Brezžične prenose [[elektrika|električne]] energije visokih napetosti (t.i. »umetne strele«) je preučeval tudi [[Nikola Tesla]].
Prav čudimo se lahko, koliko zanimivih pojavov lahko povzroči navidez nepomemben vpliv ozračja na širjenje svetlobe v njem. Narava nas s svojo močjo nenehno opozarja in nekaj najbolj spektakularnega je zagotovo nevihta, ki pošilja negativni naboj proti tlem in pozitivnega v višje plasti atmosfere. Ob nevihtah je jakost električnega polja močno zvišana in tako postane zrak prevoden, nastopi trenutno razelektrenje, ki se manifestira kot BLISK ali STRELA.
STRELA je naravni pojav, ki ga sestavljata BLISK in GROM. Ko strelo opazujemo, najprej vidimo svetlobni blisk, saj je mnogo hitrejši od groma, ki je zvok in se širi s hitrostjo približno 300 m/s. Torej, če se zabliska in traja 10 sekund do groma je bila strela oddaljena 3 km.
Strela je električna razelektritev do katere pride zaradi statične elektrike med zemljo in oblaki ali med dvema oblakoma. Strele se pojavljajo ob nevihtah in so lahko nevarne za ljudi in naprave, saj se sprosti velika količina energije. Napetost pri streli lahko deseže več deset tisoč voltov.
NEVIHTA je z gromom povezano razelektrenje - blisk v nevihtnem oblaku ali med njim in zemeljskim površjem, ki ga spremljajo kratkotrajni nalivi (pretežno dež, redkeje toča in tornado). V Srednji Evropi nastajajo nevihte pogosto vzdolž poletnih hladnih front in tudi labilnih zračnih masah, zaradi sončnega obsevanja tal. Ni še povsem pojasnjeno, kaj povzroča naboje v nevihti.
Osnovni pogoji so vsekakor močni vzponski tokovi (do 30m/s) in led, toča ali sneg v oblaku. Pogostost nevihte pojema v smeri proti poloma.
BLISK je močan svetlobni pulz, ki traja nekaj mikrosekund do ene sekunde.
V naravi nastopa ob udaru strele. Opazimo ga kot zelo svetlo pogosto razvejano črto, ki teče med oblakom in zemljo ali pa med dvema različno nabitima oblakoma. Svetloba je posledica razelektrenja v plinu, ki povzročijo veliki el. tokovi pri visoki statični napetosti.
Blisk opazimo nakaj sekund prej, preden zaslišimo grmenje - svetloba namreč potuje z veliko večjo hitrostjo od zvoka. Iz časovne razlike lahko ocenimo oddaljenost do njunega izvora. Ena sekunda razlike ustreza oddaljenosti približno 300 m.
GROM ob začetku povratnega udarc teče tok okoli 10000 amperov, ob čemer je kakih 10 amperov, ki teče po hišni napeljavi pravi mačji kašelj. Nič čudnega torej, da skriva tako velik tok dovolj termične energije, da pregreje okoliški zrak. Le ta se potem eksplozivno razširi in sproži udarni val, ki ga slišimo kot grmenje. Potem, ko povratni udarec sprazni določen del oblaka in zrak preneha žareti, še ni končano. Naboj v oblaku se namreč hitro zopet reorganizira, tako da začetnemu udarcu lahko sledi ponovni vodnik.
Tega imenujemo temni vodnik (dark leader), ki preide celotno pot v enem koraku in v potankosti sledi prvotni poti. Temni vodnik je zopet poln negativnega naboja in ko dospe do tal sledi povratni udarec in zopet se zabliska. Včasih udari le enkrat ali dvakrat, zasledili pa so že tudi preko 40 bliskov na isti sledi, vedno pa v hitrem redosledu, saj med posameznimi bliski poteče le nakaj milisekund.
== Zunanje povezave ==
| |||