Protipapež Lovrenc: Razlika med redakcijama

[[Ime]] Lovrenc izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Laurentius''; iz tega je tudi [[grščina|grško]] ime ''Λαυρέντιος'' (''Laurentios''). Eni raziskovalci ime ''Laurentius'' pojasnjujejo kot »izhajajoč iz mesta Lauretum pri Rimu«, drugi pa menijo, da je ime ''Laurentius'' izpeljanka iz imena ''Laurus'', kar se povezuje z latinsko besedo ''laurus'' v pomenu »lovor, lovorova vejica«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> Različice imena Lovrenc so: Lovrencij, Lovro, Lorenc, Lorin, Loris.

 

Takoj po smrti [[papež Anastazij II.|Anastazija]] je prišlo v Rimu do hudih nemirov.

 

Rimska duhovščina in večina ljudstva ni bila zadovoljna z Anastazijevo pomirljivo politiko do nepriljubljenega in nadutega [[Bizanc|bizantinskega]] dvora in njegovih nasilnih posegov v cerkvene zadeve, ki so privedli do Akacijevega razkola; tako so že tretji dan po smrti, 19. novembra 496, izvolili Fortunatovega sina, arhidiakona [[papež Simah|Simaha]] s Sardinije, za papeža; škofovsko posvečenje je sprejel v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]] tri dni nato, 22. novembra 496.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=80}}</ref>

 

=== Nepopustljivi [[protipapež Lovrenc]] ===

 

Papež je hotel premagati razkol in je zato sklical v Rimu marca 499 sinodo, ki se je slovesno zahvalila Teodoriku za posredovanje; ''Določila o volitvah papeža'', ki jih je podpisal tudi Lovrenc, so pomenila prvi tozadevni odlok o papeških volitvah. V zameno je Lovrenc postal škof v [[Nocera|Noceri]].