Protipapež Lovrenc: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
[[Ime]] Lovrenc izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Laurentius''; iz tega je tudi [[grščina|grško]] ime ''Λαυρέντιος'' (''Laurentios''). Eni raziskovalci ime ''Laurentius'' pojasnjujejo kot »izhajajoč iz mesta Lauretum pri Rimu«, drugi pa menijo, da je ime ''Laurentius'' izpeljanka iz imena ''Laurus'', kar se povezuje z latinsko besedo ''laurus'' v pomenu »lovor, lovorova vejica«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> Različice imena Lovrenc so: Lovrencij, Lovro, Lorenc, Lorin, Loris.
 
=== Nemirni začetek službe papeža in protipapeža ===
Takoj po smrti [[papež Anastazij II.|Anastazija]] je prišlo v Rimu do hudih nemirov.
 
Rimska duhovščina in večina ljudstva ni bila zadovoljna z Anastazijevo pomirljivo politiko do nepriljubljenega in nadutega [[Bizanc|bizantinskega]] dvora in njegovih nasilnih posegov v cerkvene zadeve, ki so privedli do Akacijevega razkola; tako so že tretji dan po smrti, 19. novembra 496, izvolili Fortunatovega sina, arhidiakona [[papež Simah|Simaha]] s Sardinije, za papeža; škofovsko posvečenje je sprejel v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]] tri dni nato, 22. novembra 496.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=80}}</ref>
 
Istega dne pa je tudi manjšina pod vodstvom od Bizanca podkupljenega senatorja in bivšega [[Rim|rimskega]] župana Festa<ref>Fest - [[latinski jezik|latinsko]]: Festus</ref> izvolila za papeža arhiprezbiterja [[protipapež Lovrenc|Lovrenca]], ki so ga posvetili za škofa v [[bazilika Marije Snežne, Rim|cerkvi Marije Snežne]].
 
=== Nepopustljivi [[protipapež Lovrenc]] ===
Istega dne pa je tudi manjšina pod vodstvom od Bizanca podkupljenega senatorja in bivšega [[Rim|rimskega]] župana Festa<ref>Fest - [[latinski jezik|latinsko]]: Festus</ref> izvolila za papeža arhiprezbiterja [[protipapež Lovrenc|Lovrenca]], ki so ga posvetili za škofa v [[bazilika Marije Snežne, Rim|cerkvi Marije Snežne]]. Protipapeža je podpiralo le nekaj duhovnikov in senatorjev. Napetosti med strankama so privedle do hudih izgredov. Vmes je posegel v [[Ravenna|Raveni]] stolujoči vzhodnogotski kralj [[Teodorik Veliki|Teodorik]], na katerega sta se obrnili obe strani: odločil se je za Simaha, ker ga je izvolila večina in ker je bil prej posvečen. Začasno in dozdevno se je Lovrenc umaknil.
 
Papež je hotel premagati razkol in je zato sklical v Rimu marca 499 sinodo, ki se je slovesno zahvalila Teodoriku za posredovanje; ''Določila o volitvah papeža'', ki jih je podpisal tudi Lovrenc, so pomenila prvi tozadevni odlok o papeških volitvah. V zameno je Lovrenc postal škof v [[Nocera|Noceri]].
20.364

urejanj