Bojan2005
Pridružen_a 22. junij 2011
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→alpski Slovani/Slovenci: nov razdelek |
|||
Vrstica 269:
Ko si pri Bernardu Spanheimu alpske Slovane popravljal v Slovence in slovanščino v slovenščino, si tudi pridno navajal vire. Vendar mnogi zgodovinarji danes menijo, da o Slovencih ne moremo govoriti pred začetkom modernega nacionalizma, tako da stvari vendarle niso tako nedvoumne kot pišeš. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:41, 3. oktober 2012 (CEST)
: Spoštovani, Bernhard Španheimski je koroški vojvoda, ne zgornještajerski ali Lungauški ali nižjeavstrijski - področja, kjer se morda lahko v nekem času govori o Alpskih Slovnanih. Avstrici po drugi strani ne govorijo o Alpskih Germanih, ko govorijo o sovjih Babenberžanih, kar je povsem logično in samoumevno, četudi za časa Babenberžanov Avstrijcev v današnjem smislu ni bilo. Na področju Koroške niso živeli neki Alpski Slovani (ali Rusi, Poljaki, Makedonci in Srbi...), ker bi potem historično v tem času vsaj morali reči, da so na Koroškem živeli Korošci (že obeh deželnih jezikov zaradi kolonizacije itd.). In jezik, ki so ga govorili eni, je v tradiciji slovenščine, enako kot nemščina (ne avstrijščina), saj sta se oba jezika od tedaj do danes dokaj razvila (kot se vidi pri nemškem citatu, za katerega se rabi prevod v sodobno nemščino, ker je sicer nerazumljiv v nemščini).
Razlika je med regionalno ali državno identiteto na eni strani, in po drugi strani jezikovni identiteti oz. celo v jeziku, ki so ga ljudje govorili. V visokem srednjem veku so jeziki tako daleč izdiferencirani, in to je povsem znanstveno dognano, da je povsem nesmiselno govoriti o neki "slovanščini", saj se ne govori o "romanščini" ali "germanščini" (četudi sta si do danes italijanščina in španščina e danes tako podobni, da sta interkomunikabilni). Ne vidim torej problema. Avstrijci zares ne pišejo o svojih "jezikovnih Nemcih" ali "po jezikovni rabi Nemci", ali "po jeziku Nemci, po identiteti Bavarci, po regionalni identiteti Avstrijci pod Anižo (ob /unter der Enns)" ali kaj podobnega. Torej si nikakor ne izkomplicirajo življenja, četudi je seveda jasno, da je etnogeneza v sodobnem smislu nekaj drugega. Seveda je Rudolf IV., ki je dal iz-/do- graditi Stefansdom na Dunaju del avstrijske zgodovine in ne nemške (v smislu državnosti torej ne Nemčje). Enako pa je Bernhard del koroške zgodovine, prav tako kot slovenščina. Stvar torej ni v "pridnem" citiranju ali državotvornih razvojev širom Evrope v 19. stoletju, ampak stvar jezikovnega razvoja in lingvistike. In tu pa res ni dvoma - da se pa pri Bernhardu von Spannheim govori o srednjem veku in ne o 19. stoletju, pa je, iskreno rečeno, intelektualno zares jasno. Zato ne vidim, kako bi tekst adaptiral, saj bi bilo nesmiselno ob opisu srednjeveških aspektov v vsakem polstavku dodati opombo, da so uporabljnee besede seveda vezane na zgodovinski kontekst. In nikjer v Evropi se ne govori za čas srednjega veka o sodobnih nacijah. Da so pa v tem času jeziki v široki že izdiferencirani (čeprav seveda ne povsem in se je vmes še marskija spremenilo), je pa tudi dejstvo. In to je minimum. In to potrjujejo tudi citirani viri. Saj so tudi nemški jezikovni otoki na Balkanu, ki se formirajo ali že takrat ali kasneje - in ki govorijo povsem drugačno nemščino od aktualno in bi lahko etnogenetično postali kaj drugega -, seveda tudi del jezikovne zgodovine nemškega jezika. IN Krnski Grad (mesto ustoličevanja, je bil do začetja 20 stoletja na (tudi) še slovensko govorečem prostoru. Kaj drugega bi bilo, če bi - kot sem navedel na začetku, Berhnard bil recimo iz severne Astrijske Štajerske (Steiermark, Oberes Murtal), takrat bi si lako delali preglavice o neki Alpski Slovanščini. Bo ok? . lp -- [[Uporabnik:Bojan 2005]] 3. oktober 2012, 21:34 CESK
| |||