|
[[Slika:Ihs-logo.svg|thumb|Znak jezuitov]]
'''Družba JezusovaJezuíti''' oziroma '''jezuiti''' jeso skupnost [[moški]]h [[redovnik]]ov [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]]. LetaSkupnost je leta [[1534]] jo je ustanovila skupina diplomirancev [[Pariz|pariške]] [[univerza|univerze]], ki jo je vodil [[Ignacij Lojolski]]. Uradno ime skupnostiza skupnost jezuitov je '''Družba Jezusova''' iz [[latinščina|latinskega]] ''Societas Iesu'' oz. ''Societatis Jesu''.
Na svetu je danes okoli 21.000 jezuitov, katerih geslo je »Vse v večjo [[Bog|Božjo]] [[slava|slavo]]« (latinsko ''Ad maiorem Dei gloriam'').
== Zgodovina: skupnostiizgon jezuitov ==
=== Nastanek ===
Družbo Jezusovo je leta 1534 ustanovil Ignacij Lojolski. S šestimi somišljeniki so v Parizu dali obljube [[uboštvo|uboštva]] in [[čistost]]i. Odločili so se, da grejo [[misijon]]arit v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Vojna med [[Benetke|Benečani]] in [[Otomansko cesarstvo|Turki]] jim je preprečila to namero, zato so začeli delovati po mestih na severu [[Italija|Italije]]. Pridružilo se je več novih članov, zato so zaprosili [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] za priznanje in usmeritev reda. Leta 1540 jo je papež potrdil kot red katoliških duhovnikov. Edini vir dohodka je bila [[miloščina]]. Za vrhovnega predstojnika (generala) je bil izvoljen Lojolski, ki je preostanek življenja preživel v Rimu. Tam je pisal ''Pravila'' reda (''Konstitucije'') in vodil hitro napredujoči red.<ref name=ZK>{{cite book |title=Zgodovina krščanstva |year=1992 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=29084160 |pages=417-421}}</ref>
==== Značilnosti ====
Za novi red je bila značilna močna centralizacija. Vse voditelje reda je imenoval ''general'', čigar mandat je bil dosmrtni. ''Konstitucije'' niso predpisovale nobene posebne redovniške obleke, telesne pokore, postov in skupnih [[kor]]nih molitev pri vsakodnevnem [[bogoslužje|bogoslužju]]. Lojolskemu so bili pomembni novinci, za katere je zahteval skrben izbor in trdo urjenje. Čez čas je postala običajna priprava dolga 15 let. Poudarjal je pokorščino in povezanost s [[papeštvo|papeštvom]]. Glavna skrb je bila namenjena notranjemu življenju vsakega jezuita. To je temeljilo na [[meditacija|meditaciji]] in ''Duhovnih vajah''. Namen molitve naj bi bil, da človeka okrepi za [[oznanjevanje]] vere drugim.<ref name=ZK></ref>
=== Širjenje reda ===
Čeprav je bila Ignacijeva glavna skrb kakovost jezuitov, se je red množično širil. Leta 1556 je bilo jezuitov več kot 1000. Večinoma so delovali v [[Španija|Španiji]], na [[Portugalska|Portugalskem]] in v [[Italija]]. Bili so tudi v [[Francija|Franciji]], v [[Indija|Indiji]], v [[Brazilija|Braziliji]] in v [[Afrika|Afriki]].<ref name=ZK></ref>
Leta 1626 jih je bilo več kot 15.000. Naslednjih 130 let je njihovo število naraščalo. Delovali so po vsem svetu.<ref name=ZK></ref>
=== Izgon jezuitov ===
V 18. stoletju so bili očetje jezuiti številni in bogati, veljali so za cerkveno aristokracijo; v vsej katoliški polovici Evrope je izbrani cvet mladine obiskoval njihove šole; usmerjali so mišljenje kraljev in kraljic; imeli so svoje misijone na [[Kitajska|Kitajskem]], imeli so glavno besedo v španskih ter portugalskih [[kolonializem|kolonijah]] [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. V nekaj letih pa se je zrušila ta mogočnost.
* volja države, da se je dokončno spremenila v posvetno oblast.<ref>Hazard, Paul (1960): Evropska misel v XVIII. stoletju, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 102 - 108.</ref>
== Sklici in opombeOpombe ==
{{opombe|2}}
== Viri in literatura ==
* Jezuiti. ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Ljubljana: Modrijan, 2007. {{COBISS|ID=235261696}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.jezuiti.si Jezuiti v Sloveniji (uradna spletna stran)]
== Glej tudi ==
*Predrag Belić, Prva tri desetletja jezuitov in Slovenci (1546–1569). Ljubljana, 1989 (Zibrka Zgodovinskega časopisa, 6). {{COBISS|ID=13586176}}
{{RKC SLO}}
| 