Max Planck: razlika med redakcijama

odstranjenih 56 zlogov ,  pred 8 leti
m
m/-p::letnice/druga siz/-gt/ni škrbina/+ktgr
m (r2.7.2+) (robot Dodajanje: pms:Max Planck)
m (m/-p::letnice/druga siz/-gt/ni škrbina/+ktgr)
{{drugipomeni3|Planck}}
 
{{bioslika|islike=Max planckPlanck (1858-1947).jpg |napis=Max Planck, okoli leta 1930}}
 
'''Max Karl Ernst Ludwig Planck''', [[Nemci|nemški]] [[fizik]], * [[23. april]] [[1858]], [[Kiel]], [[Schleswig]], [[Kraljevina Danska]] (danes [[Nemčija]]) † [[4. oktober]] [[1947]], [[Göttingen]], [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]].
== Življenje in delo ==
 
Planck velja za enega najpomembnejših nemških fizikov poznega [[19. stoletje|19.]] in zgodnjega [[20. stoletje|20. stoletja]]. Po končani srednji šoli v [[München|Münchnu]] je študiral pri [[Hermann von Helmholtz|Helmholtzu]] in [[Gustav Robert Kirchhoff|Kirchhoffu]] v [[Berlin]]u. Doktoriral je tudi v Münchnu, zaposlil pa se je leta [[1885]] kot profesor za [[teoretična fizika|teoretično fiziko]] na [[Univerza v Berlinu|berlinski univerzi]].
 
Spočetka se je ukvarjal z [[termodinamika|termodinamiko]]. [[Prvi zakon termodinamike|Prvi zakon]] je bil že splošno znan, [[Drugidrugi zakon termodinamike|drugega zakona]] pa večina fizikov ni docela razumela. Poudaril je, da za [[ireverzibilna sprememba|ireverzibilno spremembo]] ni značilno to, da ne more potekati v obrnjeni smeri, ampak to, da po njej nikakor ne moremo vzpostaviti razmer, kakršne so bile pred njo. Z raziskovanjem [[entropijski zakon|entropijskega zakona]] je nadaljeval in izpeljal vrsto [[enačba|enačb]] za [[kemična reakcija|kemične reakcije]] za [[disociacija|disociacijo]] [[plin]]ov in za [[razredčenost|razredčene]] [[raztopina|raztopine]]. Tako se je spoznal z fizikom [[Wilhelm Ostwald|Ostwaldom]], in kasneje sta s še ostalimi fiziki trdila, da [[atom]]i ne obstajajo. Nastal je spor z zagovorniki obstoja atomov, vendar se je dokončno polegel šele na začetku 20. stoletja.
 
Proti koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] pa ga je pritegnila nova snov, in sicer [[sevanje]] [[črno telo|črnega telesa]]. ModelNjegov le-tegamodel so kot prvega uporabnega izdelali na Berlinskiberlinski univerzi in z njim natančnotočno [[meritev|merili]] sevanje. Preprosto rečeno: črno telo vse vpadlo ([[absorpcija|absorbirano]]) sevanje vpije in pri dani [[temperatura|temperaturi]] od vseh teles najmočneje seva. Za to sevanje velja [[Stefan-Boltzmannov zakon|Stefanov zakon]]. V zvezi s to temo se je začel ukvarjati zs [[spektralna gostota|spektralno gostoto]], ter jo po neuresničenih pričakovanjih začel raziskovati še s strani entropijskega zakona termodinamike. Pri enačbi za spektralno gostoto je izhajal iz nekega izraza, ki je zadeval [[entropija|entropijo]] in ki je veliko naravneje pripeljal do nove spektralne gostote. Tako je nastal [[Planckov zakon]].
 
Že [[Ludwig Edward Boltzmann|Ludwig Boltzmann]] je odkril zvezo med entropijo in [[verjetnost]]jo. Da bi Planck smiselno izrazil verjetnost, je moral vpeljati poleg prve še drugo. Leta [[1918]] je prejel [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado za fiziko]] »''za vloženo delo v napredek fizike z odkritjem energijskih kvantov''«. S tem se je pričelo obdobje [[kvantna fizika|kvantne fizike]], ki se je uveljavilo šele leta [[1922]]. Danes se ''kvant'' imenuje [[foton]].
 
Zanimiva se mu je zdela tudi [[Albert Einstein|Einsteinova]] [[teorija relativnosti]], v katere okviru je obravnaval termodinamiko. Nadaljnji korak pri tem pa je naredil [[Niels Henrik David Bohr|Niels Bohr]].
 
Po njem se imenuje [[Planckova konstanta]].
 
== Glej tudi ==
 
* [[seznam nemških fizikov]]
 
== Zunanje povezave ==
{{Nobelovi nagrajenci za fiziko}}
{{Copleyjeva medalja}}
 
{{scientist-stub}}
{{lifetime|1858|1947|Planck, Max}}
 
[[Kategorija:Nemški fiziki]]
[[Kategorija:NobeloviDiplomiranci nagrajenciUniverze zav fizikoMünchnu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Kielu]]
[[Kategorija:ČlaniNemški Papeškeuniverzitetni akademije znanostiučitelji]]
[[Kategorija:Nemški akademiki]]
[[Kategorija:Člani Papeške akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]]
[[Kategorija:Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Predsedniki Nemškega fizikalnega društva]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Max Planck|*]]
[[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]]
[[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]]
[[Kategorija:DiplomiranciNosilci UniverzePour vle MünchnuMérite (civilni razred)]]
[[Kategorija:PredavateljiNobelovi nanagrajenci Humboldtoviza univerzi v Berlinufiziko]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Max Planck|* ]]
 
{{Link FA|vi}}