Logatec: Razlika med redakcijama

 

== Zgodovina ==

Zgodovina Logatca sega v prazgodovinski čas katero danes. Nekaj najdenih artefaktov pod Tičnico in na Pustem polju priča o tem, da je bila logaška kotlina poseljena že v obeh kamenih dobah. V bronasto dobo morda sodi gradišče na Velikih Bukvah nad Taborom, zlasti pa leta 2006 odkrito poselitveno območje na Zapolju, kjer je zdaj IOC Logatec. V neki vrtači je bila namreč izkopana bronastodobna keramika, ki jo je mogoče primerjati s tisto, ki so jo našli v nekaterih koliščih na severnem robu Ljubljanskega barja (Verd in Bistra. V železni dobi so že omenjeno gradišče na Velikih bukvah poselili [[Kelti]] (Tavriski?, Karni?, ki so se pod rimsko vladavino verjetno romanizirali in se, kot so pokazala arheološka izkopavanja, preselili v naselje pod hribom. Železnodobno gradišče je tudi na hribu Brst ob cesti proti Lazam. Kot dokazujejo stari rimski zemljevidi, je bila v [[Antika|antiki]] ob cesti iz [[Oglej]]a čez [[Hrušica (planota)|Hrušico]] (''Ad pirum'') proti [[Emona|Emoni]] [[Antični Rim|rimska]] poštna postaja '' Mansio Longatico ''. Arheolog Marko Frelih domneva, da gre za zgradbo, katere temelji so bili odkopani na območju današnjega igrišča pod Narodnim domom. Tudi v [[srednji vek|srednjem veku]] je tu potekala najvažnejša povezava med slovenskimi in italijanskimi deželami. Ob zahodni [[meja|meji]] '' Logaškega ''

je potekala še [[1265]] prvotna meja med [[Furlanija|Furlanijo]] in ''Prakranjsko''. Upravni sedež je bil v t.i. uradni hiši, predhodnici [[renesansa|renesančnega]] [[grad]]u iz okoli leta 1600. Dvorec je bil sedež logaškega gospostva, nato so v njem do leta [[1848]] bivali [[Windischgrätzi]].

 

<gallery>

File:Logatec Castle.jpg|Grad Logatec

</gallery>