Berlinski zid: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 89.142.141.234 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika EmausBot |
|||
Vrstica 12:
Od ustanovitve NDR so se njeni prebivalci v velikem številu preseljevali v Zvezno republiko. Med letoma [[1949]] in [[1961]] je tako državo zapustilo približno 2,6 milijona prebivalcev. To je močno ogrožalo gospodarsko moč kot tudi obstoj vzhodne države, zato so na [[cesta]]h proti zahodnemu Berlinu vztrajno pregledovali vsako »sumljivo« vozilo. Vzhodno državo so poleg tega ogrožali tudi zahodni Berlinčani, ki so na vzhodu z markami s [[črni trg|črnega trga]] kupovali sorazmerno poceni in kvalitetna živila. [[Zid]] naj bi tako služil kot dokončna rešitev teh težav.
== Gradnja ==
[[Slika:Berlin Wall 1961-11-20.jpg|thumb|250px|Vzhodnonemški delavci gradijo zid ([[1961]])]]
Gradnja zidu je bila sprva državna skrivnost vzhodnonemške vlade, ki naj bi ga postavila na ukaz Enotne socialistične partije Nemčije (nemško: ''[[Sozialistische Einheitspartei Deutschlands]]'', SED), pod budnim očesom policije in vojske. [[Walter Ulbricht]] je na konferenci v [[Vzhodni Berlin|vzhodnem Berlinu]] [[15. junij]]a [[1961]] na vprašanje zahodnonemške [[novinar]]ke odgovoril:
:''Pravite, da so v zahodnem Berlinu ljudje, ki si želijo, da v NDR ustavimo gradbena dela, da ne bi postavili zidu, kaj ne? Ni mi znano, da bi takšni nameni sploh obstajali; gradbeni delavci se v Berlinu ukvarjajo zgolj z gradnjo stanovanj in njihovo delo je nadzorovano. Nihče nima namena zgraditi zidu!''
Ulbricht je bil tako prvi, ki je do takrat pojem »zid« uporabil v takšnem pomenu besede - dva meseca preden je bil zid dejansko postavljen.
V noči med [[12. avgust|12.]] in [[13. avgust]]om [[1961]] so začeli pripadniki nacionalne vojske, policije in obmejne policije zapirati [[cesta|cestne]] povezave proti zahodu. Na mejnih prehodih so bile [[Rdeča armada|Sovjetske enote]] ves čas v bojni pripravljenosti in povezave med vzhodnim in zahodnim Berlinom so bile pretrgane.
156,4 km (po nekaterih podatkih 167 km) dolg berlinski zid je mesto delil na dva dela. Ko je bil zahodni Berlin popolnoma obkoljen, se je ta nahajal kot [[otok]] sredi teritorija vzhodne Nemčije. Zid je dopolnjeval še obsežen varovalni sistem ([[bodeča žica]], [[jarek|jarki]], [[rešeto|rešeta]], kontrolna vozila, opazovalni [[stolp]]i in službeni [[pes|psi]]), ki so ga skozi vsa leta nadgrajevali. Okoliške prebivalce so izselili in razstrelili bližnje [[cerkev (zgradba)|cerkve]], tako da je v premeru [[1 E2 m|100 metrov]] od zidu zevala praznina. V centru se je zid vlekel med drugimi neposredno mimo [[Brandenburška vrata|brandenburških vrat]] (nemško: ''Brandenburger Tor'').
Za vzhodnonemške vojake, ki so [[Straža (vojaštvo)|stražili]] mejo, je veljal ukaz, ki je od njih zahteval, da preprečijo vsak poskus pobega, če ne drugače, tudi z [[uboj]]em, kar so tudi redno izvrševali. Vojaki so bili poleg tega zadolženi tudi za preprečevanje vmešavanja zahodnonemškega tiska, ki je berlinski zid in vse nepravilnosti, ki so se tam dogajale, budno nadziral, dokumentiral in jih tudi skušal preprečevati.
== Razdeljena dežela ==
| |||