Johann Heinrich Lambert: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m+/-p::letnice/+gt
m m/-p
Vrstica 21:
\hbox{pri} \; a_n = 1 \!\, . </math>
 
Predpostavil je tudi, da je zelo verjetno, da ''e'' in π nista [[algebrsko število|algebrski]] [[iracionalno število|iracionalnost]]iiracionalnosti. Podobno domnevo je izrekel tudi [[Adrien-Marie Legendre|Legendre]].
 
Lambert je prvi v [[trigonometrija|trigonometriji]] uporabljal [[hiperbolična funkcija|hiperbolične funkcije]]. Bil je utemeljitelj [[fotometrija|fotometrije]]. Prvi je točno [[meritev|meril]] jakost [[svetloba|svetlobe]]. V svojem delu '' Fotometrija ali o merjenjih in primerjanju svetlobe, barv in senc'' (''Photometria, sive de mensura et gradibus luminis, colo rum at umbrae'') iz 1760, pisanem v [[latinščina|latinščini]], je prvi jasno izluščil pojma [[svetilnost]]i (sija), ki je značilen za svetilo, in [[svetlost]]i (razsvetljenosti, osvetljenosti), značilne za osvetljeno telo. Te količine še danes uporabljamo v fotometriji. V njem je objavil svoje raziskave o [[odboj svetlobe|odboju svetlobe]]. Postavil je 4 izreke o svetlosti. Znan je njegov [[Lambertov kosinusni zakon|Lambertov (kosinusni) zakon]]: