Civitas: razlika med redakcijama

dodanih 1.351 zlogov ,  pred 8 leti
brez povzetka urejanja
[[Slika:Roman military diploma Carnuntum 02.jpg|thumb|300px|Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero so podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim trenutno podrejenim; ključni stavek diplome je ''"est civitas eis data"'' (''je s tem dobil državljanstvo'')]]
 
'''''Civitas''''' (mn. '''''civitates''''') je [[latinščina|latinski]] izraz, ki je v zgodovini [[Rimska republika|Rimske republike]] imel več pomenov:
'''Civitas''' (mn. '''civitates'''), [[latinščina|latinski]] izraz, ki je pomenil [[državljanstvo]], kot pravni termin pa se je nanašal na državljane (''cives''), cela naselja in politične skupnosti, za katere so veljali enaki zakoni (''concilium coetusque hominum iure sociati''). Zakoni so skupnosti po eni strani predpisovali obveznosti (''munera''), po drugi strani pa so njenim pripadnikom podeljevali državljanske pravice. V skupnost je bil posameznik rojen ali sprejet, zapustil pa jo je s smrtjo ali če je bil iz nje izključen.<ref>W. Smith (1875), ''Civitas Romani'', A Dictionary of Greek and Roman Antiquities, London: John Murray, str. 291–293. </ref>
* Rimsko državljanstvo, ki se je pridobilo v skladu z državnimi zakoni;
* Rimsko ljudstvo, s poudarkom na enakopravnosti med patriciji in plebejci;
* Rimsko prebivalstvo naselja, ki nima mestne organizacije;
* Častni naslov za mesto.
 
Rimski termin ''civitas'' in velik del njegove vsebine je bil v bistvu enak starejšemu grškemu terminu ''πολιτεία'' (''politeίa'').
 
==Državljanstvo in skupnost državljanov==
==Razvoj pomena==
'''Civitas' romana'' (mn.s '''civitates'''),pomenom [[latinščina|latinskidržavljanstvo]] izraz, kise je pomenil [[državljanstvo]], kot pravni termin pa se je nanašal na državljane osebe (''cives''), cela naselja in politične skupnosti, za katere so veljali enaki zakoni (''concilium coetusque hominum iure sociati'')., Zakoniki so skupnosti po eni strani predpisovali obveznosti (''munera''), po drugi strani pa so njenim pripadnikomin podeljevali državljanske pravice. V skupnostPosameznik je bildobil posameznikdržavljanstvo po rojenrojstvu ali sprejetpo podelitvi, zapustilizgubil pa joga je s smrtjo ali če je bil izz njeuradnim izključenpreklicem.<ref>W. Smith (1875), ''Civitas Romani'', A Dictionary of Greek and Roman Antiquities, London: John Murray, str. 291–293. </ref>
 
V času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so imeli državljanstvo (civitas romana), se pravi status rimskega državljana (''civis Romanus'') izključno [[patricij]]i (staroselci) [[Rim]]a, medtem ko plebejci (prišleki) niso imeli nobenih političnih pravic niti možnosti sklepanja zakonov s patriciji. Na začetku Rimske republike so se začeli plebejci boriti za svoje pravice, a enakopravnost so dosegli šele leta 287 pr. n. št., ko je bil izdan zakon ''lex Hortensia''. Ta zakon je določal, da odločitve Plebejskega zbora (''Concilium plebis'') obvezujejo vse Rimljane. To je pomenilo, da so odločitve Plebejskega zbora enakovredne odločitvam senata. Od tega trenutka dalje se Rimski narod proglaša za ''civitas romana'' (rimsko ljudstvo), to je enakopravno skupnost patricijev in plebejcev.
 
==Del rimske civilizacije in mestna skupnost==
[[Slika:Caracalla bust.jpg|thumb|200px |Cesar [[Karakala]], ki je podelil državljanstvo vsem svobodnim prebivalcem Rimskega cesarstva]]
[[Slika:Meister von San Vitale in Ravenna 004.jpg|thumb|200px |Cesar [[Justinijan I.]]; mozaik v baziliki San Vitale v [[Ravenna|Raveni]]]]
S širjenjem rimske oblasti preko meja [[Lacij]]a, so osvojeni kraji in njihovi prebivalci dobivali status poraženih ali [[Suženjstvo|sužnjev]] (''populi dediticii'') ali status zaveznikov (''civitates foederatae''). Slednji so imeli pravico obdržati nekajvečino svoboščin, odvisno od sporazuma, ki so ga podpisali z Rimom.
 
Na koncu republikanskega obdobja so leta 90 pr. n. št. (''lex Iulia'') in 89 pr. n. št. (''lex Plautia Papiria'') status civitas dobili vsi prebivalci [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] (Italci) dobili status "rimskega ljudstva" in poslednično pravico do državljanstva (oboje ''civitas romana'').<ref name=JLZ>''Civis'', Opća enciklopedija JLZ, Zagreb, 1977, 2, C-Fob, str. 93.</ref> Nova mesta se niso več imenovala ''oppidum'', temveč kar ''civitas romana'', kar je pomenilo, da gre za "del rimske civilizacije", z vsemi posledicami, ki jih je to pomenilo.
Na samem začetku rojevanja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so imeli status rimskega državljana (''civitas Romanus'') izključno [[patricij]]i (staroselci) [[Rim]]a, medtem ko plebejci (prišleki) niso imeli nobenih političnih pravic niti možnosti sklepanja zakonov s patriciji. Enakopravnost so dosegli šele z nastankom [[Rimska republika|Rimske republike]].
 
S širjenjem rimske oblasti preko meja [[Lacij]]a, so osvojeni kraji in njihovi prebivalci dobivali status poraženih ali [[Suženjstvo|sužnjev]] (''dediticii'') ali status zaveznikov (''civitates foederatae''). Slednji so imeli pravico obdržati nekaj svoboščin, odvisno od sporazuma, ki so ga podpisali z Rimom.
 
Na koncu republikanskega obdobja so leta 90 pr. n. št. (''lex Iulia'') in 89 pr. n. št. (''lex Plautia Papiria'') status civitas dobili vsi prebivalci [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] (Italci).<ref name=JLZ>''Civis'', Opća enciklopedija JLZ, Zagreb, 1977, 2, C-Fob, str. 93.</ref>
 
Proti koncu Rimskega cesarstva je cesar [[Karakala]] leta 212 izdal edikt ''Constitutio Antoniniana'', s katerim je podelil status civitas vsem svobodnim prebivalcem cesarstva, razen dediticijskih peregrinov (nasprotnikov, ki so se po porazu predali na milost in nemilost Rima) in svobodnjakov, ki niso bili osvobojeni s civilnimi oblikami manumisije.<ref name=JLZ/> Cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] je ukinil tudi te omejitve in izenačil vse svobodne prebivalce cesarstva.<ref name=JLZ/>
 
Status civitates''civitas romana'' se je podeljeval na več načinov. Status so dobila na primer prestižna in gospodarsko pomembna mesta, med njimi Massilia ([[Marseille]]) in [[Messina]], čeprav so bila na okupiranih ozemljih, ki so imela v obdobju Republike polavtonomen položaj. [[Malta]] je enak status dobila kot nagrado za zvestobo Rimu med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]]. Naziv civitates''civitas romana'' so dobila tudi nova romanizirana urbana naselja zavezniških narodov. Običajno je šlo za popolnoma nova naselja, zgrajena poleg pomembnih starejših naselij. V teh primerih je treba v nazivu ''civitas romana'' videti predvsem izjavo okupatorskih sil, da skupnost pripada Rimu.
==Status civitates==
Status civitates se je podeljeval na več načinov. Status so dobila na primer prestižna in gospodarsko pomembna mesta, med njimi Massilia ([[Marseille]]) in [[Messina]], čeprav so bila na okupiranih ozemljih, ki so imela v obdobju Republike polavtonomen položaj. [[Malta]] je enak status dobila kot nagrado za zvestobo Rimu med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]]. Naziv civitates so dobila tudi nova romanizirana urbana naselja zavezniških narodov. Običajno je šlo za popolnoma nova naselja, zgrajena poleg pomembnih starejših naselij.
 
V poznem Rimskem cesarstvu se naziv ''civitas romana'' ni dodeljevalpodeljeval samo prijateljskim in zavezniškim ljudstvom in njihovim mestom, ampak tudi vsem miroljubnim regijam, ki so imela kakšnokako lokalno upravo. Na koncu cesarstva so ''civitates'' imeliimele svojo milicopolicijo pod [[Dekurija|dekurijonovim]] poveljstvom. Vin to so bile v oddaljenih področjih, kateraki so jih ogrožali barbari, so bile milice pogosto edine rimske obrambne enote.
Civitates so se delili na tri osnovne skupine:
* ''civitas stipendiaria'', skupnosti, ki so plačevale davke,
Proti koncu Rimskega cesarstva je cesar [[Karakala]] leta 212 izdal edikt ''Constitutio Antoniniana'', s katerim je podelil status civitasdržavljanstvo vsem svobodnim prebivalcem cesarstva, razen dediticijskih peregrinov (nasprotnikov, ki so se po porazu predali na milost in nemilost Rima) in svobodnjakov, ki niso bili osvobojeni s civilnimi oblikami manumisije.<ref name=JLZ/> Cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] je ukinil tudi te omejitve in izenačil vse svobodne prebivalce cesarstva.<ref name=JLZ/> Na ta način je praktično vsako mesto v imperiju imelo pravico do naziva ''civitas romana'', zato se je postopoma začela uporabljati za mesto samo beseda ''civitas''.
* ''civitas foederata'', zavezniške skupnosti, ki so bile oproščene plačevanje davka in se niso podrejale rimskim zakonom in
* ''civitas libera'', svobodne skupnosti.
 
==Civitas romana==
''Civitates'' so bila mesta, regionalna trgovska in upravna središča z vso potrebno infrastrukturo, [[bazilika|baziliko]], [[forum]]om in ostalimi javnimi zgradbami. Razlikovala so se razlikovali od slabše organiziranih naselij ''vicus'', ki so spontano nastajala okoli legionarskih garnizij, kolonij upokojenih vojakov in naselij, ki so nastalase razvila iz obstoječih [[municipij]]ev. Civitates so bili regionalna trgovska in upravna središča z vso potrebno infrastrukturo, [[bazilika|baziliko]], [[forum]]om in ostalimi javnimi zgradbami. Zemljišče, kikjer naj bi postalozraslo delnovo civitasanaselje, se je najprej uradno razdelilo na del, ki je bil dodeljen lokalnemu prebivalstvu, in del, ki je ostal v državni lasti. Začrtala se je osnovna mreža ulic, sam razvoj naselja pa je bil prepuščen prebivalcem. Država si je rezervirala del javnega zemljišča za graditev javnih zgradb, ki so se gradile z državno pomočjo. Njihova primarna funkcija je bila vzpodbujanje lokalnega gospodarstva zaradi čimvečje proizvodnje dobrin in čimvečjih davčnih prihodkov.
 
Vse dejavnosti v civitasumestu je vodil mestni svet civitasa (''ordo'' ali ''curia''), v katerem so bile prominentne osebnosti, ki so imele pravico do kandidiranja za javne funkcije. CivitatesTa mesta običajno niso imeliimela obrambnega obzidja, razen provizoričnih zemljenih okopov, ki so se zgradili v času neposredne nevarnosti.
 
''Civitates romanae'' so se delilidelile na tri osnovne skupine:
V poznem Rimskem cesarstvu se civitas ni dodeljeval samo prijateljskim in zavezniškim ljudstvom in njihovim mestom, ampak tudi vsem miroljubnim regijam, ki so imela kakšno lokalno upravo. Na koncu cesarstva so civitates imeli svojo milico pod [[Dekurija|dekurijonovim]] poveljstvom. V oddaljenih področjih, katera so ogrožali barbari, so bile milice pogosto edine rimske obrambne enote.
* ''civitas stipendiaria'',: skupnosti, ki so plačevale davke,
* ''civitas foederata'',: zavezniške skupnosti, ki so bile oproščene plačevanje davka in se niso podrejale rimskim zakonom in
* ''civitas libera'',: svobodne skupnosti.
 
==StatusCivis civitasromanus==
Rimski državljan (''civitascivis Romanusromanus'', mn. ''cives romani'') je bil pripadnik rimskega naroda (''populus Romanusromanus''), ki je imel pravico glasovanja (''ius suffragii''), pravico do magistrature (''ius honorum''), pravno sposobnost za dobivanje kviritskega lastništva (''dominium ex iure Quiritium''), družinsko oblast (''manus, patria potestas, tutela''), pravico oporočanjado oporoke in dedovanja (''testamenti factio activa et passiva''), pravico do sklepanja rimskegazakonske zakonazveze (''ius connubii''), pravico stranke pred sodiščem in civilno poslovno sposobnost.<ref name=JLZ/> Njegova osnovna dolžnost je bila, da služi v vojski in plačuje davke. Plačevanje davkov je bilo v različnih obdobjih cesarstva različno.<ref name=Berger>A. Berger, ''Encyclopedic dictionary of Roman law'', Google books, pridobljeno dne 25. novembra 2010.</ref>
 
===Dobivanje statusa===
Prebivalci Rimskega cesarstva so državljanstvo lahko dobili
* z rojstvom (''iure sanguinis'')
* z osvoboditvijo iz suženjstva (''manumissio''),
* zvsled podaritve (''donatio civitatis''), se pravi z odločbo magistrata ali rimskega cesarja, s katero so v nekaterih primerih pravico dobila cela naselja ali regije.
 
Izguba ali omejitev državljanskih pravic se je imenovala ''deminutio capitis''. Rimski državljani so državljanstvo izgubili
===Izguba statusa===
Rimski državljani so državljanstvo izgubili
* z izgubo svobode, na primer zaradi ujetništva, prodaje v suženjstvo, dezerterstva in podobnih kaznivih dejanj,
* z izgonom (''interdictio aqueaquae et igni'' – dobesedno: ''prepoved uporabe vode in ognja''),<ref name=Berger/>
* s prisilno preselitvijo (''deportatio'').<ref name=Berger/>
 
Izguba ali omejitev državljanskih pravic se je imenovalo ''demimitio capitis''. Z izgubo svobode (''capitis deminutio maxima'')<ref name=Berger/> so se izgubile tudi vse pravice z naslova rimskega državljanstva. Rimsko državljanstvo se je v nekaterih primerih lahko izgubilo tudi brez izgube svobode (''capitis deminutio media'').<ref name=Berger/> V nekaterih primerih, na primer če je komu uspelo pobegniti iz ujetništva, je bila možna ponovna pridobitev državljanstva z vsemi pripadajočimi pravicami.
 
Status državljana je bil lahko omejen, in sicer za
===Omejitev statusa===
Omejitev statusa je veljala za
* osvobojene sužnje,
* osebe, ki so bile pod nadzorom (''nota cenzoriacensoria''), na primer osebe, ki niso spoštovale moralnih norm, in
* [[Krščanstvo|kristjane]], [[Judaizem|Jude]] in druge [[Herezija|heretike]].
 
2.701

urejanje