Tridesetletna vojna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 36:
== Švedsko obdobje vojne (1630–35) ==
Švedski kralj [[Gustav II. Adolf]] je z vznemirjenjem spremljal prihod Habsburžanov na baltiško obalo. S porazom Danske je ostal edini možni zaščitnik severnonemških protestantskih knezov, kar mu je odpiralo možnosti za prodor švedskega vpliva proti jugu. Vendar se je v tridesetletno vojno lahko vključil šele, ko mu je, tudi z [[Kardinal Richelieu|Richelieujevo]] pomočjo, uspelo skleniti ugoden mir s Poljaki (sporazum v [[Altmark]]u 25. 9. 1629).
Julija 1630 je Ferdinand II. odstavil Wallensteina in zmanjšal cesarsko vojsko. (Ferdinand II. je podlegel govoricam o Wallensteinovi nezvestobi, ki so jih po neuspelem obleganju Stralsunda in ob Wallensteinovem obotavljanju pri vojaškem uveljavljanju restitucijskega edikta začeli širiti jezuiti in katoliška zveza.) Na drugi strani je Gustav II. Adolf v [[Barwice|Barwicah]] sklenil s Francijo sporazum, da bo financirala 30.000 mož švedske vojske, če bo napadal le Habsburžane in ne tudi Bavarske. Potem ko je Tillyjeva vojska oropala in uničila mesto [[Magdeburg]], sta se Švedom priključili še nemški državi [[Saška (volilna kneževina)|Saška]] in [[Brandenburg (volilna kneževina)|Brandenburg]]. Združeni vojski Švedske in Saške sta pri [[Bitka pri Breitenfeldu|Breitenfeldu]] blizu [[Leipzig]]a premagali Tillyja. S tem je bila Švedom odprta pot v Nemčijo. Cesar je ponovno nastavil Wallensteina za vrhovnega poveljnika cesarske vojske.
| |||