Ignacij Lojolski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Zunanje povezave: + {{DEFAULTSORT:Lojolski, Ignacij}}, pp kat, -zp |
dp, struktura, - {{saint-stub}} |
||
Vrstica 24:
== Življenje in delo ==
=== Otroštvo in mladost ===
Lojolski se je rodil v [[Baski|baskovski]] plemiški družini na gradu Loyola. Deležen je bil dvorne vzgoje in izobrazbe. Grajski dogodki in spletke so mu bili zelo všeč. Želel si je postati znamenit vojak. Leta 1517 je začel služiti kot [[oficir]] vicekralja Navarskega in Pomplonskega.<ref name=ILS>{{navedi splet |url=http://www.donbosko.si/verzej/node/26560 |title=31. julij: sveti Ignacij Lojolski |accessdate=21. 9. 2012}}</ref>
=== Bitka, okrevanje in spreobrnjenje ===
Ko so [[Francozi]] oblegali mesto [[Pamplona]], ga je 20. maja 1521 zadela kamnita topovska krogla in mu poškodovala podkolensko kost.<ref name=ILS></ref> Tako se je končala njegova vojaška kariera.<ref name=ZK></ref><ref name=Iskalci>{{navedi knjigo |title=Iskalci Boga |author=Bogdan Kolar |year=2005 |publisher=Celjska Mohorjeva družba |place=Celje |ISBN=961-218-579-4 |page=142}}</ref> Med okrevanjem na domačem gradu<ref name=ILS></ref> je prebiral življenjepise [[Jezus Kristus|Jezusa]] in [[svetnik]]ov.<ref name=ZK></ref> Med drugim je prebral tudi ''Cvet svetnikov'' ({{jezik-la|Flos Sanctorum}}) [[Jakob da Voragine|Jakoba da Voraginea]] in ''Jezusovo življenje'' [[kartuzijani|kartuzijanca]] [[Ludolf Saški|Ludolfa Saškega]]. To delo iz 14. stoletja ga je seznanilo z nemško [[mistika|mistiko]].<ref name=Iskalci></ref> Premišljeval je o svoji burni preteklosti in o prihodnosti.<ref name=ZK></ref> Ob prebiranju spisov opata [[Cisneros]]a je spoznal spise gibanja ''[[devotio moderna]]''. Ob tem delu se je [[spreobrnjenje|spreobrnil]] in začel iskati svoje mesto v Cerkvi.<ref name=Iskalci></ref> Navdušil se je za [[svetost]] in dosežke svetnikov. Po vzoru [[vitezov]] se je odločil svoje orožje posvetiti Bogu in sprejeti nase Kristusov [[križ]]. Čakal je, da mu Bog razodene, kaj naj stori. Sklenil je, da postane Kristusov vojak. Na Monserratu je svoj meč obesil ob [[Devica Marija|Marijin]] oltar.<ref name=ZK></ref>
=== Manreza in Jeruzalem ===
Od leta 1522 do leta 1523 je živel v samoti v [[Manreza|Manrezi]],<ref name=ZK></ref> ki leži blizu [[benediktinci|benediktinske]] [[opatija|opatije]] [[Monserrat]],<ref name=Iskalci></ref> kjer je [[molitev|molil]] in [[premišljevanje|premišljeval]]. Prizadeval si je za popolno posvetitev Jezusu. To obdobje čakanja na razodetje božje volje je bilo za Lojolskega zelo pomembno. Primerjajo ga z [[Martin Luther|Lutrovo]] samostansko izkušnjo. Luther je našel svoj mir, ko je zavrgel izročila [[srednji vek|srednjeveške]] [[Rimskokatoliška cekev|Cerkve]] in se oprl na [[Sveto pismo|svetopisemske]] temelje prvotnega krščanstva. Lojolski pa je našel svoj mir s poglobitvijo privrženosti Cerkvi in njenemu poslanstvu. Ob koncu okrevanja je bil hkrati vojak, [[mistik]] in menih. V Manrezi je nastala zasnova njegovih ''Duhovnih vaj''. Zbral jih je v knjigi z istim naslovom. V njej je opisal svojo duhovno pot. Knjiga močno razvnema domišljijo in poudarja pokorščino Kristusu in njegovi Cerkvi (t. j. Rimskokatoliški). Postala je temelj ''Družbe Jezusove''.<ref name=ZK></ref>. Nato je romal v Jeruzalem (1523/24), kjer ni mogel ostati dlje kot leto dni, saj so bile [[politika|politične]] razmere nestabilne.<ref name=ILS></ref>
=== Poglobljen študij ===
=== Ustanovitev Družbe Jezusove ===
Doživel je začetne zastoje in mnoga razočaranja. S šestimi prijatelji (med njimi
[[Sveto mašniško posvečenje|Mašniško posvečenje]] so prejeli leta 1537 v [[Benetke|Benetkah]]. Zaradi vojne s [[Otomansko cesarstvo|Turki]] niso mogli v Sveto deželo, zato so leta 1538 odšli v [[Rim]] in se [[Papež Pavel III.|papežu Pavlu III.]] dali na razpolago. Papež je njihovo ponudbo sprejel istega leta, naslednje leto pa je bila redovna družba formalno ustanovljena. Papež je novi red potrdil 27. septembra 1540.<ref name=ILS></ref> Njeni člani so obljubili popolno pokorščino [[papež]]u in najvišjemu predstojniku - ''generalu'' reda.<ref name=ZK></ref> Lojolski je bil leta 1541 izvoljen za generala. To je bil do svoje smrti leta 1556.<ref name=ZK></ref> Leta 1552 je v Rimu ustanovil [[Kolegij Germanik]], katerega namen je bil nasprotovanje Luthovemu učenju.<ref name=ILS></ref> Kot general je sestavljal redovna pravila (konstitucije), ki so bile končane po njegovi smrti.<ref name=ILS></ref>
=== Smrt ===
Lojolski je bil vedno bolj slaboten in zaželel si je papeževega [[blagoslov]]a. Ignacijev tajnik prošnje ni vzel zares, saj je mislil, da je Lojolski bolj pri močeh. V tisti noči, 31. julija 1556, je umrl, povsem sam, brez papeževega blagoslova in zakramentov za umirajoče.<ref name=ILS></ref>
=== Svetništvo in zapuščina ===
Lojolskega je [[beatifikacija|beatificiral]] [[papež Pavel V.]] 3. decembra 1609. [[Kanonizacija|Za svetnika]] ga je razglasil [[papež Gregor XV.]] leta 1622. Pokopan je v cerkvi [[Il Gesu, Rim|Il Gesu]] v Rimu.<ref name=ILS></ref>
====
▲=== Duhovne vaje ===
Duhovne vaje so enomesečni program meditacije in pouka. Prvi teden vsebuje meditacije o grehu, drugi teden o Kristusovem kraljestvu, tretji teden o njegovem trpljenju in četrti teden o njegovem vstajenju. Namen duhovnih vaj je doseči popolno in neposredno posvetitev [[Bog]]u. Preko razumevanja, domišljije in [[vest]]i vaje vplivajo na [[volja|voljo]].<ref name=ZK></ref>Te vaje služijo spoznavanju samega sebe in predanosti Jezusu. Privlačne so tudi za nekatoličane.<ref name=ZK></ref>
====
==== Knjige ====
* ''Duhovne vaje''
* ''Romarjeva pripoved''
==== V umetnosti ====
[[File:Andrea Pozzo - Apoteose de Santo Inacio.jpg|thumb|Apoteoza sv. Ignacija [[Andrea Pozzo|Andrea Pozza]] (1679)]]
* [[Apoteoza|Apoteozo]] (poveličanje) sv. Ignacija je [[Cerkev sv. Ignacija, Rim|rimski cerkvi sv. Ignacija]] upodobil [[Andrea Pozzo]].
Vrstica 64 ⟶ 70:
== Zunanje povezave ==
* [http://www.jezuiti.si/?page_id=2025 Romarjeva pripoved: avtobiografija] ''(v [[slovenščina|slovenščini]])''
{{DEFAULTSORT:Lojolski, Ignacij}}
| |||