Ignacij Lojolski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dp |
dp |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Svetnik
|name =Ignacij Lojolski
Vrstica 30 ⟶ 28:
Ko so [[Francozi]] oblegali mesto [[Pamplona]], ga je 20. maja 1521 zadela kamnita topovska krogla in mu poškodovala podkolensko kost.<ref name=ILS></ref> Tako se je končala njegova vojaška kariera.<ref name=ZK></ref><ref name=Iskalci>{{navedi knjigo |title=Iskalci Boga |author=Bogdan Kolar |year=2005 |publisher=Celjska Mohorjeva družba |place=Celje |ISBN=961-218-579-4 |page=142}}</ref> Med okrevanjem na domačem gradu<ref name=ILS></ref> je prebiral življenjepise [[Jezus Kristus|Jezusa]] in [[svetnik]]ov.<ref name=ZK></ref> Med drugim je prebral tudi ''Cvet svetnikov'' ({{jezik-la|Flos Sanctorum}}) [[Jakob da Voragine|Jakoba da Voraginea]] in ''Jezusovo življenje'' [[kartuzijani|kartuzijanca]] [[Ludolf Saški|Ludolfa Saškega]]. To delo iz 14. stoletja ga je seznanilo z nemško [[mistika|mistiko]].<ref name=Iskalci></ref> Premišljeval je o svoji burni preteklosti in o prihodnosti.<ref name=ZK></ref> Ob prebiranju spisov opata [[Cisneros]]a je spoznal spise gibanja ''[[devotio moderna]]''. Ob tem delu se je [[spreobrnjenje|spreobrnil]] in začel iskati svoje mesto v Cerkvi.<ref name=Iskalci></ref> Navdušil se je za [[svetost]] in dosežke svetnikov. Po vzoru [[vitezov]] se je odločil svoje orožje posvetiti Bogu in sprejeti nase Kristusov [[križ]]. Čakal je, da mu Bog razodene, kaj naj stori. Sklenil je, da postane Kristusov vojak. Na Monserratu je svoj meč obesil ob [[Devica Marija|Marijin]] oltar.<ref name=ZK></ref>
Od leta 1522 do leta 1523 je živel v samoti v [[Manreza|Manrezi]],<ref name=ZK></ref> ki leži blizu [[benediktinci|benediktinske]] [[opatija|opatije]] [[Monserrat]],<ref name=Iskalci></ref> kjer je [[molitev|molil]] in [[premišljevanje|premišljeval]]. Prizadeval si je za popolno posvetitev Jezusu. To obdobje čakanja na razodetje božje volje je bilo za Lojolskega zelo pomembno. Primerjajo ga z [[Martin Luther|Lutrovo]] samostansko izkušnjo. Luther je našel svoj mir, ko je zavrgel izročila [[srednji vek|srednjeveške]] [[Rimskokatoliška cekev|Cerkve]] in se oprl na [[Sveto pismo|svetopisemske]] temelje prvotnega krščanstva. Lojolski pa je našel svoj mir s poglobitvijo privrženosti Cerkvi in njenemu poslanstvu. Ob koncu okrevanja je bil hkrati vojak, [[mistik]] in menih. V Manrezi je nastala zasnova njegovih ''Duhovnih vaj''. Zbral jih je v knjigi z istim naslovom. V njej je opisal svojo duhovno pot. Knjiga močno razvnema domišljijo in poudarja pokorščino Kristusu in njegovi Cerkvi (t. j. Rimskokatoliški). Postala je temelj ''Družbe Jezusove''.<ref name=ZK></ref>
Nato je sledilo romanje v Jeruzalem
Od 1524 do 1534 je se je pripravljal na svojo službo v Cerkvi.<ref name=ZK></ref> Študiral je v [[Barcelona|Barceloni]], na univerzi v [[
Doživel je začetne zastoje in mnoga razočaranja. S šestimi prijatelji (med njimi sta bila tudi [[Peter Faber]] [[Frančišek Ksaverij]]) je naredil zaobljube uboštva in [[celibat]]a.
[[Sveto mašniško posvečenje|Mašniško posvečenje]] so prejeli leta 1537 v [[Benetke|Benetkah]]. Zaradi vojne s [[Turki]] niso mogli v Sveto deželo, zato so leta 1538 odšli v [[Rim]] in se [[Papež Pavel III.|papežu Pavlu III.]] dali na razpolago. Papež je njihovo ponudbo sprejel istega leta, naslednje leto pa je bila redovna družba formalno ustanovljena. Papež je novi red potrdil 27. septembra 1540.<ref name=ILS></ref> Njeni člani so obljubili popolno pokorščino [[papež]]u in najvišjemu predstojniku - ''generalu'' reda.<ref name=ZK></ref>
== Duhovne vaje ==▼
Duhovne vaje so enomesečni program meditacije in pouka. Prvi teden vsebuje meditacije o grehu, drugi teden o Kristusovem kraljestvu, tretji teden o njegovem trpljenju in četrti teden o njegovem vstajenju. Namen duhovnih vaj je doseči popolno in neposredno posvetitev [[Bog]]u. Preko razumevanja, domišljije in [[vest]]i vaje vplivajo na [[volja|voljo]].<ref name=ZK></ref>▼
Lojolski je bil leta 1541 izvoljen za generala. Sestavljal je redovna pravila (konstitucije), ki so bile končane šele po njegovi smrti.<ref name=ILS></ref> Ignacij je bil general vse do leta 1556, ko je umrl.<ref name=ZK></ref>
Leta 1552 je v Rimu ustanovil [[Kolegij Germanik]], katerega namen je bil nasprotovanje Luthovemu učenju.<ref name=ILS></ref>
Lojolski je bil vedno bolj slaboten in zaželel si je papeževega [[blagoslov]]a. Ignacijev tajnik prošnje ni vzel zares, saj je mislil, da je Lojolski bolj pri močeh. V tisti noči, 31. julija 1556, je umrl, povsem sam, brez papeževega blagoslova in zakramentov za umirajoče.<ref name=ILS></ref>
Lojolskega je [[beatifikacija|beatificiral]] [[papež Pavel V.]] 3. decembra 1609. [[Kanonizacija|Za svetnika]] ga je razglasil [[papež Gregor XV.]] leta 1622. Pokopan je v cerkvi [[Il Gesu, Rim|Il Gesu]] v Rimu.<ref name=ILS></ref>
== Delo ==
▲=== Duhovne vaje ===
▲Duhovne vaje so enomesečni program meditacije in pouka. Prvi teden vsebuje meditacije o grehu, drugi teden o Kristusovem kraljestvu, tretji teden o njegovem trpljenju in četrti teden o njegovem vstajenju. Namen duhovnih vaj je doseči popolno in neposredno posvetitev [[Bog]]u. Preko razumevanja, domišljije in [[vest]]i vaje vplivajo na [[volja|voljo]].<ref name=ZK></ref>Te vaje služijo spoznavanju samega sebe in predanosti Jezusu. Privlačne so tudi za nekatoličane.<ref name=ZK></ref>
=== Ustanovitev Družbe Jezusove ===
Red je ob njegovi smrti štel okrog 100 hiš in 1000 sobratov v 12 provincah.<ref name=ILS></ref>
=== Knjige ===
* ''Duhovne vaje''
* ''Romarjeva pripoved''
== V umetnosti ==
[[File:Andrea Pozzo - Apoteose de Santo Inacio.jpg|thumb|Apoteoza sv. Ignacija [[Andrea Pozzo|Andrea Pozza]] (1679)]]
* [[Apoteoza|Apoteozo]] (poveličanje) sv. Ignacija je [[Cerkev sv. Ignacija, Rim|rimski cerkvi sv. Ignacija]] upodobil [[Andrea Pozzo]].
* [[Cerkev sv. Ignacija, Rdeči Breg|Cerkev sv. Ignacija]] na [[Rdeči Breg|Rdečem Bregu]].<ref name=ILS></ref>
== Glej tudi ==
Vrstica 59 ⟶ 73:
{{saint-stub}}
{{lifetime|1491|1556|Lojolski, Ignacij}}
| |||