Naravna celica ubijalka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.2) (robot Dodajanje: ro:Celulă Natural Killer |
|||
Vrstica 5:
Naravne celice ubijalke se aktivirajo preko [[interferon]]ov ali [[makrofag]]nih [[citokin]]ov. Njihov odziv je nespecifičen, kar pomeni, da delujejo proti različnim tujkom nasplošno: posebno pomembne so za uničevanje [[virus]]no okuženih celic v začetnih fazah okužbe ter [[rak (bolezen)|rakastih]] in [[transplantacija|transplantiranih]] [[celica|celic]].
Na svoji površini nimajo [[T-celični receptor|T-celičnih receptorjev]] (TCR) ali površinskih [[imunoglobulin]]skih receptorjev [[limfocit B|limfocitov B]] za [[antigen]]e,<ref>Glede na odsotnost tovrstnih receptorjev so včasih poimenovane tudi ''celice nič'' ({{lang-en|null cells}}).</ref> pač pa so na površini prisotni t. i. ''aktivacijski'' in ''inhibitorni receptorji''.<ref>Mayer, Innate (non-specific) immunity.</ref> Točen mehanizem prepoznavanja trenutno ni znan, vendar sta po vsej verjetnosti pomembni stanji naravnih celic ubijalk, ki sta določeni preko prepoznave [[receptor (biokemija)|receptorskih]] [[beljakovina|beljakovin]] [[MHC|PHK I]] na površini neke celice. Celice namreč predstavljajo virusne in tumorske antigene [[
Za uničevanje tujih celic naravne celice ubijalke izločajo [[perforin]]e in [[grancim]]e. Perforini so beljakovine, ki se vgradijo v [[plazmalema|celično membrano]] (plazmalemo) tuje celice in tvorijo pore. Skozi te pore nato vstopijo grancimi, [[serin]]ske [[proteaza|proteaze]], ki inducirajo [[apoptoza|apoptozo]], tj. programirano celično smrt, in tako varno uničijo celico.
|