Šentjakobski most: Razlika med redakcijama

Zaradi vse večje obremenitve s tovornim prometom so se v prvem desetletju 20. stoletja odločili zamenjati ga z železobetonskim. Precejšnjo oviro novemu betonskemu mostu so predstavljala zelo slabo nosilna tla, zahteve v stroki po potresu leta 1895, po povečani potresni varnosti in pogoj plovnost na Ljubljanici. Tehnično inovativno rešitev za most je izdelal [[Alojz Král]] (adjunkt gradbenega oddelka deželne vlade), ki je prvič pri nas uporabil konzolni način gradnje, med obrežni konzoli pa postavil 12 m dolg gredni nosilec in ga členkasto vpel v konzoli - takoimenovana okvirna gerberjeva konstrukcija. Svetla odprtina objekta znaša 25,50 m, širina vozišča je 9,55 m in obojestranska pločnika po 2,25 m. Oblikovno zasnovo je pripravil arhitekt [[Alfred Keller (arhitekt)|Alfred Keller]].<ref>[http://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/med-mostovi-slovenske-prestolnice/200845 RTVSLO.si - Med mostovi slovenske prestolnice]</ref> Arhitekt Alfred Keller je oblikoval tudi betonsko korito s stopnišči, zamiki in koriti za zelenje ter hodniki v nivoju med ulico in reko.