Kelti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vojskovanje |
Mnogoboštvo |
||
Vrstica 232:
Glave v bitki ubitih mož so omenjene tudi na začetku ene od zgodb v zbirki irske mitologije ''Gods and Fighting Men'' (''Bogovi in bojevniki''), ki jih je zbrala Avgusta Gregory. Glave so opisane kot priprošnja Mahi, eni od aspektov boginje vojne Morigan.
==Religija==
===Mnogoboštvo===
[[Slika:BrigitteCelt.jpg|thumb|left|Kip iz Bretonskega muzeja v Rennesu, ki verjetno predstavlja boginjo Brigantijo/Brigit; kip je iz 1. stoletja n. št. in se zgleduje po rimskih kipih Minerve]]
Kelti so, podobno kot druge plemenske družbe železne dobe, prakticirali mnogoboštvo.<ref name="Cunliffe"/> Mnogo keltskih bogov je poznanih iz besedil in napisov iz rimskega obdobja. Obrede in žrtvovanja so opravljali svečeniki, poznani kot [[druid]]i. Kelti do pozne železne dobe na bogove niso gledali kot na bitja s šloveško podobo. Keltska svetišča so se nahajala na odmaknjenih krajih, na primer na vrhovih hribov, v gajih in ob jezerih.
Keltski verski vzorci so bili po regijah različni, nekatera božanstva in načini čaščenja pa so bili enaki na širokem geografskem in časovnem območju. Kelti so častili bogove in boginje. Moški bogovi so bili na splošno božanstva s posebnimi veščinami: [[Lug]] je bil heroj in spreten mečevalec in pračar, [[Dagda]], oče bogov in zaščitnik plemena, pa je bil brezmejno močan in oborožen s čarobno gorjačo. Boginje so bile povezane z naravnimi danostmi, zlasti z vodnimi tokovi: Boan na primer je bila boginja reka Boyne. Delitev ni bila dosledna, saj sta bili na primer boginji Brigid in Morigan povezani tako z naravnimi danostmi (svetimi izviri in reko Unius) kot s spretnostmi kot sta kovaštvo in zdravilstvo.<ref name="Sjoestedt">M.-L. Sjoestedt (1940 in 1982), ''Gods and Heroes of the Celts'', Berkeley, CA, Turtle Island Foundation, 1982, ISBN 0-913666-52-1, str. 24-46.</ref>
Skupna tema v keltski kozmologiji je bila trojnost, zato so tudi številna božanstva videli kot trojna.<ref name="Sjoestedt2">Sjoestedt (1940), str. 16, 24-46.</ref> Eden od primerov takšnega načina gledanje so Tri matere, skupina boginj, ki so jih z lokalno obarvanimi razlikami častila mnoga keltska plemena.<ref name="Inse Jones 1995">I.P. Jones, N. Pennick, ''History of pagan Europe'', London: Routledge, 1995.</ref>
Kelti so imeli dobesedno stotine bogov. Nekateri so se častili samo v posamezni družini ali plemenu, drugi pa so bili dovolj priljubljeni, da so prestopili jezikovne in kulturne pregrade. Med slednje je spadal irski bog Lug, katerega so povezovali z nevihtami, bliskanjem in kulturo, je imel dvojnika v galskemu Lugosu in valižanskemu Lleu. Podobno je tudi s celinsko boginjo konj [[Epona|Epono]], ki ima svojo irsko dvojnico Maho in valižansko dvojnico Rianono.<ref name="Sjoestedt3">Sjoestedt (1940), str. xiv-xvi, 14-46.</ref>
Rimska poročila o druidih omenjajo slovesnosti, ki so potekale v svetih logih. Latenski Kelti so že gradili templje različnih velikosti in oblik, vendar so ohranili tudi svetišča pod svetimi drevesi in ob posvečenih ribnikih.<ref name="Cunliffe">B. Cunliffe (1997), ''The Ancient Celts'', Oxford, Oxford University Press, ISBN 0-19-815010-5, str. 202, 204-208, 183.</ref>
Druidi so imeli v keltski verski praksi več vlog. Bili so predvsem svečeniki, pa tudi sodniki, žrtvovalci, učitelji in čuvaji izročil. Organizirali in vodili so verske obrede in memorirali in preučevali koledar. Drugi razredi druidov so opravljali obredna žrtvovanja pridelkov in živali v korist cele skupnosti.<ref name="Sjoestedt5">Sjoestedt (1982), str. xxvi-xix.</ref>
==Sklici==
| |||