Papež Feliks IV.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
zunanje povezave |
članek nadaljevanje |
||
Vrstica 75:
Iz teh okoliščin razumemo strah Rimljanov, ki so skoraj dva meseca odlašali z izvolitvijo novega papeže; vendar so 12. julija 526 izvolili in posvetili tistega, ki ga je določil kralj: Kastorijevega sina, arhiprezbiterja Feliksa, ki si je nadel ime Feliks IV.; on pa je naklonjenost dvora obrnil v korist Cerkve. Kot rimski diakon je bil eden od papeževih odposlancev, ki so leta 519 po Akacijevem razkolu v Carigradu spet dosegli edinost med vzhodom in zahodom. Ker je bil Feliks vedno naklonjen Gotom, je kralj Teodorik ukazal, naj po Janezovi smrti njega izberejo za papeža; Rimljani so se najprej obotavljali; izgleda pa, da je bil Feliks tudi med ljudstvom priljubljen in tako je bil izvoljen brez zapletov. <ref>{{navedi knjigo|author=Ferenc Chobot|title= A pápák története |page=85}}</ref>
=== Spremembe na prestolih ===
V teh letih so nastale v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] spremembe, ki so bile [[katoliška Cerkev|katoličanom]] dokaj naklonjene..
V [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko) |Italiji ]] je umrl 26. avgusta 256 do katoličanov sovražno razpoloženi [[Teodorik]] in mu je tako smrt preprečila izdajo odloka, po katerem bi morali katoličani vse cerkve izročiti [[arijanstvo|arijancem]]; nasledil ga je njegov vnuk [[Atalarik]] (Athalaricus, Athalaric); zavoljo mladoletnosti je pa vladala njegova mati – izobražena in velikodušna [[Amalasunta]] <ref>Amalasunta, tudi Amalasuntha *495, [[Ostrogoti|ostrogotska]] kraljica 526-535</ref>, naklonjena katoličanom, ki se je obdala z najboljšimi svetovalci; med njimi je bil pač najodličnejši [[Kasiodor]].
V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizancu]] pa je po [[Justin]]ovi smrti 527 zavladal cesar [[Justinijan I.|Justinijan]], ki je sicer bil zavzet za katoliško vero in edinost kristjanov, vendar je še izraziteje kot nekateri njegovi predhodniki uveljavljal [[cezaropapizem]] <ref>s cezaropapizmom označujemo poseben odnos med državo in Cerkvijo, ko se najvišja svetna in duhovna oblast združujeta v eni roki, v roki svetnega vladarja, cesarja, ki potem izvaja neomejeno oblast tudi na področju cerkvenega življenja. Uveljavil se je zlasti na Vzhodu v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizancu]], medtem ko so se mu na Zahodu rimski [[papež]]i dokaj uspešno ustavljali.</ref>. Cesar je že v začetku svojega dolgoletnega vladanja začel izva¬jati novo cerkveno politiko, s katero je hotel doseči, da bi vse cesarstvo izpovedovalo enotno, katoliško vero. Tozadevni odlok je izdal 524 in je že [[papež Janez I. |papež Janez]] na [[Teodorik]]ov pritisk prišel posredovat v Carigrad, naj bi cesar omilil določbe zoper [[arijanstvo|arijance]], kar mu je le delno uspelo.
Nato je cesar Justinijan nastopil proti ostankom [[poganstvo|poganstva]]: leta 529 je zaprl filozofsko šolo v [[Atene|Atenah]]; krivoverce je izključil iz državnih služb in iz vojske; pod vplivom cesarice Teodore je mileje ravnal z [[monofizitstvo|monofiziti]].
=== Benediktinci: ''"Ora et labora!"'' ===
V istem letu, ko je Justinijan zaprl zadnjo pogansko šolo v Atenah, je [[sveti Benedikt Nursijski|sveti Benedikt]] ustanovil samostan na [[Monte Cassino]] in z njim [[benediktinci|benediktinski red]]. Misel njegovih redovnih pravil lahko kratko povzamemo z rekom ''»Moli in delaj!«''. Red se je hitro razširil. [[Papež Gregor Veliki]], sam benediktinec, je menihe poslal kot misijonarje na britansko in irsko otočje. Od tam so kasneje benediktinci misijonarili po velikem delu Evrope, tudi slovenskemu narodu so oni prvi oznanjali krščanstvo. Kasiodor je benediktincem zaupal tudi nalogo, naj iščejo, ohranjajo in prepisujejo knjige iz antičnega obdobja; tako je ta red kulturno dediščino starega Rima in Grčije ohranil in posredoval mladi Evropi, ki je nastajala s preseljevanjem narodov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/06031a.htm|title= Pope St. Felix IV|accessdate=2012-9-16|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author= M. Benedik |title= Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=56}}</ref>
== Smrt in češčenje ==
[[File:Pope Felix presents church to Cosmas and Damian.jpg
Papež Feliks IV. je po hudi bolezni umrl 22. septembra 530 v [[Rim]]u, kjer je pokopan v [[Bazilika svetega Petra, Rim|cerkvi sv. Petra]] v Vatikanu.
Vrstica 118 ⟶ 130:
{{s-konec}}
{{papeži}}
[[af:Pous Felix IV]]
| |||