Dravit: Razlika med redakcijama

'''Dravit''' je [[mineral]] rjavega magnezijevega turmalina[[turmalin]]a. Na [[Dobrova pri Dravogradu|Dobrovi pri Dravogradu]] ga je leta 1883 našel avstrijski znanstvenik Tschermak. Poimenoval ga je dravit, po Dravi[[Drava|Drav]]i. Rjavi turmalin, najden v Dobravi pri Dravogradu je pred tem omenil že Zeparovich v leksikonu o mineralih leta 1873.

Prva omemba rjavih kristalov turmalina v margaritnem blestniku[[blestnik]]u na Koroškem[[Koroška|Korošk]]em je bila že leta 1839. Najprej so kot nahajališče navajali [[Prevalje]] in Kaplo[[Kapla|Kapl]]o, kasneje pa so si bili enotni, da je to nahajališče Dobrova pri Dravogradu. Zanimivi turmalini so zbudili zanimanje številnih avstrijskih mineralogov[[mineralog]]ov. Leta 1873 je Zepharowich opisal njihovo morfologijo[[Geomorfologija|morfologij]]o in paragenezo[[parageneza|paragenez]]o. Mineralog Tschermak pa je s pomočjo optične in kristalno-kemijske analize[[Analiza|analiz]]e ugotovil, da gre za samostojen mineral iz skupine turmalinov. Leta 1884 ga je poimenoval po reki Dravi, ki teče nedaleč od najdišča.

Po koncu 19. stoletja so draviti potonili v pozabo, podatki lokaciji nahajališča pa so seskupaj sčasomaz izgubilinahajališčem. NahajališčeTo je po naključju spet oživelo v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Anton Čevnik iz Dobrove kopal temelje za hišo. Po odstranitvi ruše in prsti je naletel na večje kose preperelega margaritnega blestnika s sledovi vrtanja in drobci dravitov. Postalo jasno, da je znova odkrizoodkrito staro nahajališče dravita.

Največje kristale[[kristal]]e so našli v najbolj debelo-zrnatem bledo-zelenem margaritnem blestniku. Kristali dravita so bili veliki do 4 cm, redki pa tudi do 10 cm. Izkop temeljev za hišo se je spremenil v skrbno in natančno izkopavanje dravitovih kristalov. Kristali dravita se nahajajo le v ozkem pasu margaritnega blestnika, ki ga obdajajo stare [[metamorfne kamnine]] Dravograjskega nariva, med katerimi prevladujejo biotitno-muskovitni[[muskovit]]ni gnajsi[[gnajs]]i, amfiboliti[[amfibolit]]i in marmorji[[marmor]]ji.

Dravit je po kemijski sestavi natrijev magnezijev aluminijev borosilikat - NaMg3Al6[(OH)4/(BO3)3(Si6O18]. Strukturo mu določa razporeditev atomov[[atom]]ov silicija[[silicij]]a in kisika[[kisik]]a v šesteren obročasti silikat Si6O18, iz česar izhaja prostorska skupina R3m in kristalna oblika, ki je trigonalna (ditrigonalno piramidna vrsta simetrije). Od ostalih turmalinov se dravit loči že na pogled, saj ima značilno medeno rjavo do temno rjavo ali skoraj črno barvo. Zaradi velike trdote (od 7-7,5 po [[Mohsova lestvica|Mohsovi lestvici]]) so prozorni turmalini živih barv cenjeni dragi kamni. Doslej najdeni draviti zaradi mnogih tankih razpokic in slabe prozornosti niso bili primerni za brušenje in draguljarstvo. Le redki draviti so prozorni, večinoma so le prosojni, vsi pa imajo steklast ali na prelomnih ploskvah smolnat sijaj. Običajno ima obliko stebričastih kristalov s prevladujočo tristrano in podrejeno šeststrano prizmo, na katerih so lahko izražene vzdolžne ''brazde''. Na obeh koncih zaključeni kristali nimajo nujno enakih oblik “vršnih” kristalnih ploskev. Večinoma so to enostavne ali kompleksne trigonalne piramide, ali pinakoid.