Zgodovina Velike Britanije: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
wiki, slog |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 5:
Ko je škotski [[kralj]] [[Jakob VI]]. postal [[1603]] tudi angleški kralj [[Jakob I.]], sta se obe kraljestvi sicer združili pod enotno krono, vendar je do popolne spojitve prišlo šele po ukinitvi škotskega parlamenta z zakonom o združitvi z Anglijo. Povod za angleško državljansko vojno v času kralja [[Karel I.|Karla I.]] so bila nesoglasja o naravi protestantske vere, predvsem pa spori glede pristojnosti parlamenta. Po obdobju [[Commonwealth]]a je kralj [[Karel II.]] poskušal uvesti absolutno monarhijo. Poskus [[Jakob II.|Jakoba II.]], da bi ponovno uvedel katoliško vero, se je končal z njegovim begom in s »slavno revolucijo«, v kateri je prišel na prestol [[Viljem III.]] in njegova naslednica kraljica Ana sta se bojevala proti ambicijam francoskega kralja [[Ludvik XIV.|Ludvika XIV.]], vpletenost Anglije v evropske vojne pa se je nadaljevala tudi po [[1714]], ko so prišli na prestol vladarji iz hannovrske dinastije.
S kolonialnimi vojnami proti [[Nizozemska|Nizozemski]] v 17. in proti [[Francija|Franciji]] v 18. st. se je [[britanski imperij]] močno povečal. Leta [[1783]] so Britanci izgubili ameriške kolonije, ostala jim je samo [[Kanada]] in [[Antili|antilski otoki]]. Kot nadomestilo za to izgubo se je britanski interes preusmeril na [[Indija|Indijo]], kjer je velik del podceline prišel pod oblast [[Vzhodnoindijska družba|Vzhodnoindijske družbe]]. [[Združeno kraljestvo]], ki je nastalo [[1801]] z združitvijo [[VB|Velike Britanije]] in Irske, se je skoraj neprenehoma vojskovalo z revolucionarno [[Napoleon]]ovo Francijo; vojne je uspešno zaključilo z novimi ozemeljskimi pridobitvami.
Velika Britanija je dosegla svoj višek v času vladanja kraljice [[Viktorija I.|Viktorije]]. Bila je prva dežela, ki je doživela [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]]. Njeni trgovci so vodili v svetovni trgovini, britanski državniki pa so obvladali svetovno politiko. Britanski imperij je obsegal velik del [[Afrika|Afrike]], Kanado, Indijsko podcelino in [[Avstralija|Avstralijo]] ter [[Oceanija|Oceanijo]]. S postopnim širjenjem volilne pravice, ki se je začelo z zakonom o reformi [[1832]], se je krepila [[parlamentarna demokracija]]. Oddaljene kolonije, na primer Kanada in Avstralija, so dobile notranjo avtonomijo, ne pa Irska, v kateri so se razvnemala narodno zavedna čustva. Ob koncu 19. st. so začele britansko gospodarsko nadvlado ogrožati [[ZDA]], še bolj pa [[Nemčija]]. Kosanje s cesarsko Nemčijo je bilo eden od vzrokov za začetek [[1. svetovna vojna|I. svetovne vojne]]. »Stari dominioni« so izšli iz vojne kot avtonomne države, westminstrski zakon pa je njihovo neodvisnost potrdil. [[Velikonočna vstaja]] na Irskem je pripeljala do delitve otoka. V sestavi Združenega kraljestva je ostala samo [[Severna Irska]], kjer so bili v večini [[protestanti]], vendar so se v 70. in 80. letih 20. st. spet začeli hudi spopadi med katoliškimi republikanci, ki se hočejo združiti z Republiko Irsko, in protestantskimi lojalisti, ki želijo ohraniti vezi z Veliko Britanijo. Za vzdrževanje reda in boj so na Severno Irsko poslali britanske čete. V [[2. svetovna vojna|II. svetovni vojni]] je Velika Britanija pod vodstvom predsednika vlade [[Winston Churchill|sira Winstona Churchilla]] igrala pomembno vlogo v zmagi nad silami osi, saj se je [[1940]] do [[1941]] sama postavila po robu dotlej nepremagljivi Nemčiji. Po vojni je [[laburisti|laburistična]] vlada [[Clement Attlee|Clementa Attleeja]] vzpostavila »državo blaginje«. Istočasno se je začel britanski kolonialni imperij preoblikovati v Britansko skupnost narodov, v katero se je vključilo okrog 50 neodvisnih držav, začenši z neodvisno Indijo [[1947]]. Ob koncu 80. let 20. st. je bila [[dekolonizacija]] skoraj zaključena in Velika Britanija je prenehala biti svetovna velesila, čeprav je obdržala jedrsko oborožitev. Pod vodstvom konzervativne predsednice vlade [[Margaret Thatcher]] je potekalo obsežno prestrukturiranje gospodarstva. Leta [[1973]] se je Velika Britanija priključila [[EU|Evropski uniji]].
| |||