Papež Hormizd: Razlika med redakcijama

Prestrašen zaradi upora vojskovodja Vitalijana (Vitalianus) je cesar [[Anastazij I. |Anastazij]] (491-518) povabil papeža, naj pride predsedovat koncilu zedinjenja v [[Herakleja |Heraklejo]] <ref>Herakleja (Herakleia Lynkestis) je ležala v antiki dvav kmjužnem južno odpredmestju mesta [[Bitolj ]]a v današnji [[Republika Makedonija |Makedoniji ]] </ref>; ko pa sta dva škofa kot njegova odposlanca res prispela tja, je bil upor že zadušen. Cesar ju je poslalpredomislil ter ju poslal z razmajano ladjo pod močno stražo nazaj v Rim. To dejanje je sodobnik Enodij<ref>[[Sveti Enodij|Enodij]] – Felix (Ennodius Magnus – je bil škof v [[Pavia|Paviji]], govornik, pesnik in cerkveni zgodovinar (474-521)</ref> označil z besedami: Graeca fides – nulla fides! <ref>Grška vera ni- nikakršna vera! </ref>Kmalu nato, leta 518, je cesarja zadela strela; sodobniki so videli v tem Božjo kazen.

Njegov naslednik, cesar [[Justin I.|Justin]] (518-527) pa je bil naklonjen katoliški veri, kakor tudi njegova mati in žena; zato je takoj po zasedbi prestola povabil papeža, naj obnovi edinost. Tudi carigrajski patriarh Janez mu je v pismu zagotovil, da bo sprejel [[Kalcedonski koncil|kalcedonske]] in [[papež Leon I. |Leonove]] določbe. Po posvetovanju s kraljem [[Teodorik I. |Teodorikom]] je poslal pod vodstvom kapuanskega škofa Germana (Germanus) odlično odposlanstvo, ki je nosilo s sabo ''Hormizdov obrazec (Formula Hormizdas)''. V njejnjem so bile potrjene kalcedonske in Leonove določbe, obsojeni heretiki z Akacijem vred, kakor tudi v polnosti sprejeta vera, ki jo izpoveduje Rimska Cerkev. Obrazec se je končal s priznanjem prvenstva Rima:

<blockquote>Zveličanje nam najbolj zagotavlja sprejemanje obrazca prave vere; zato ne smemo nikakor skreniti s poti, ki so nam jo začrtali apostolski očetje. Ne smemo spregledati besed našega Gospoda Jezusa Kristusa: »Ti si Peter; in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev« (Mt 16,18). Iz tega sledi, da je katoliško vero vedno ohranjal neomadeževano apostolski sedež… V vsem sprejemamo prvenstvo Rimskega [[sveti sedež|apostolskega sedeža]] in njegova določila. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=83}}</ref></blockquote>

[[File: Pope hormisdas.png|thumb|left|150px|Papežu Hormizdu je uspelo odpraviti 35-letni Akacijev razkol]]