|
== Vsebina ==
Roman popisuje avtorjevo otroštvo v [[švica]]rskemšvicarskem [[Basel|Baslu]]. Pripoved zajema čas od leta [[1928]], ki ga uvaja spomin na [[rojstvo]], do leta [[1939]] oziroma do enajstega leta starosti, ko je Kovačičeva družina prispelaprispe v [[Ljubljana|ljubljansko]] [[predmestje]] ob [[Sava|Savi]]. Roman temelji na prepričljivo predstavljenih [[spomin]]skihspominskih podobah s podrobnimi zarisi prostorov, v katere se vpletajo [[asociacija|asociativni]] čutni prebliski. Zelo posebno je avtorjevo oblikovanje otrokovega miselnega in čutnega dojemanja, ki poteka med zelo zapleteno resničnostjo in zabrisanim fantazijskim doživetjem.
Roman se začne s spomini na življenje v »dojenčkovi košari«, sledi kratka [[retrospektiva]] v čas pred rojstvom, sledi pa dolg niz pripetljajev svojeglavega, neprilagodljivega, bistrega otroka Bubija, kot so ga klicali, in njegove družine. Pripoveduje o [[bolezen|bolezni]], o [[zdravilišče|zdravilišču]] in [[šola|šoli]], ki sta za Bubija daleč najbolj mračni doživetji, o sporih v družini, ki jih je v socialno tako negotovem položaju ogromno, o mestu, ki je sovražno nastrojeno do [[tujec|tujcev]], o [[nacizem|nacizmu]], ki je povod za vrnitev v očetovo domovino.
Kovačičev Bubi išče v predmestnem svetu išče zavetje, ga oživlja v svoji zavesti in mu pripisuje [[čustvo|čustva]]. Neskladje z odraslim svetom, ki ga otrok razume na zelo poseben način, ga potiska v osamo, hkrati pa ga postavlja pred izzive, ga sili v iskanje in v samosvoje odkrivanje otroško pristnih, naravnih spoznanj.
|
